V resnici pa je liberalizem interpretacija Svetega pisma, rezultat številnih heretičnih komentarjev, ki so bili izjemno priljubljeni med 16. in 19. stoletjem in so danes postali normativni. Živeti »moderno« preprosto pomeni živeti v skladu s tem nizom komentarjev, ne da bi jih izrecno navajali. Za razliko od srednjeveške ali patristične tradicije komentarjev, znotraj katere so tako pravoverni kot krivoverni misleci poskušali zapisati svoje opombe na točno določen svetopisemski odlomek ali napasti posebej zmotno teologijo, liberalizem cveti znotraj literarne tradicije gostobesednosti. Kot se je izrazil Jacques Ellul, je »za to znanstveno literaturo značilno, da poskuša v eni knjigi zaobjeti celoto vedenja«.

Znotraj te tradicije nihče ne trene niti z očesom, ko Locke v svojih razpravah o oblasti babilonski stolp interpretira kot vzpostavitev politične skupnosti; ko Hobbes v tistem delu Leviathana, ki ga nihče ne bere, Mojzesa imenuje za absolutnega suverena; ko John Adams v svoji korespo...