Agapet I.
Agapet I.

Agapit
Atributi: sivolas mož s košato belo brado in odločnih obraznih potez

Ime: Izhaja iz grške besede agapetos, ki pomeni »priljubljen, ljubljeni«. Od tod tudi beseda agape (»prijazen sprejem, spoštovanje in ljubezen«).
Rodil se je okrog leta 490 v Rimu, v Italiji, točen datum njegovega rojstva ni znan,
umrl pa 22. aprila 536 v Carigradu (Konstantinopel).
Družina: Izhaja iz rodu slavnih Anicijev, pripadnikov nižjega rimskega plemstva, iz katerega izhajata še dva svetniška papeža: Feliks II. in Gregor Veliki. Njegov oče Gordijan je bil duhovnik, rektor cerkve sv. Janeza in Pavla na Celiju; ubit je bil v nemirih za časa papeža Simaha.
Sodobniki: učenjak in državnik Kasiodor, Teodot, kralj Ostrogotov, cesar Justinijan I. in cesarica Teodora, carigrajska patriarha Antimos in Menas.
Izvolitev: Rimska duhovščina in ljudstvo so ga 13. maja 535 izvolili za 57. naslednika apostola Petra. Papeževal je le slabo leto, do smrti 22. aprila 536.
Prednik: Janez II. (533–535)
Naslednik: Silverij (536–537)
Službe: V diakona je bil posvečen okoli leta 502 in postal kasneje arhidiakon rimske škofije. V očetov spomin je družinski dvorec na Celijskem griču predelal v veliko knjižnico, v kateri sta z učenim prijateljem Kasiodorom po aleksandrijskem zgledu načrtovala univerzo, ki pa tedaj še ni zaživela.
Kreposti: Bil je osebno zelo skromen, saj je moral zato, da je lahko potoval v Carigrad, prodati celo nekaj cerkvenih dragocenosti. Bil je resnično zavzet za pravo soglasje v Cerkvi, pri vseh priljubljen zaradi svoje ljubeznivosti in povezovalne narave.
Dela: Kljub svojemu kratkemu pontifikatu je dosegel kar nekaj velikih uspehov. Ko je postal papež, je bila njegova prva poteza, da je znova uzakonil papeške volitve, kakor so bile v navadi prejšnja stoletja in so razodevale soglasje vse rimske cerkvene občine. Tako je v Rimu vzpostavil tudi red in mir, o vseh svojih odlokih pa se je najprej posvetoval s škofi. V Carigradu je z modrimi potezami, kljub temu da je odstavil neposlušnega patriarha, dosegel spravo med zahodnimi in vzhodnimi kristjani.
Čudež: Papež Gregor I. je zapisal, da je Agapit čudežno vrnil zdravje nekemu gluhonememu kruljavcu.
Upodobitve: Upodobitev v nizu portretov v baziliki sv. Pavla ga kaže kot sivolasega moža s košato belo brado in odločnih obraznih potez.
Goduje: Nekdaj se je njegov god na Zahodu obhajal 20. septembra, sedaj pa 22. aprila, na Vzhodu pa ga častijo 17. in 18. aprila.