Ali sploh lahko gremo po svoje?
Ali sploh lahko gremo po svoje?
Pred dnevi je mnoge presenetilo komolčenje predsednika in podpredsednika ZDA na eni strani ter njunega gosta – predsednika Ukrajine – na drugi. Bolj kot sama vsebina prerekanja je bilo nenavadno, da je dogodek potekal na očeh medijev. Takšne ostre izmenjave niso nič tujega zaprtim pogovorom med voditelji. A tu je šlo za načrtno dejanje ukrajinske strani, da bi nagovorili ameriško javnost ter vzbudili več simpatije in sočutja z Ukrajino.
Načrt, ki sta ga sestavila predsednik Ukrajine in njegov vodja kabineta, ni uspel. Še več, imel je nasproten učinek. Javno mnenje v ZDA se je utrdilo v prepričanju, da je končanje vojne nujno. Izjave in dejanja ZDA v dnevih po »super televizijskem momentu«, kot ga je imenoval predsednik ZDA, odsevajo ta sentiment in so zelo povedna: prekinitev vojaške pomoči Ukrajini, prekinitev deljenja obveščevalnih podatkov Ukrajini in sprememba statusa ukrajinskih beguncev v ZDA. Vse to z namenom sporočiti, da je scenarij za Ukrajino brez ZDA sila črn. A to ne pome...



