Ime škofa Antona Mahniča bi v slovenskem prostoru danes komajda kdo povezal z zavzemanjem za narodnostne pravice, saj se je slednji v slovensko kolektivno zavest vpisal predvsem kot kritik Gregorčiča, Aškerca, Stritarja in drugih vodilnih literarnih ustvarjalcev druge polovice 19. stoletja. Glede na to, da so kulturni ustvarjalci, predvsem besedni umetniki, predstavljali enega osrednjih nosilcev slovenstva, ne preseneča, da je podoba škofa Mahniča danes pogosto skoraj stereotipizirano negativna. A Mahničevega vsestranskega delovanja ne moremo vrednotiti zgolj skozi prizmo njegovega boja proti liberalizmu, sekularizmu in moderni umetnosti. Leta 1850 v Kobdilju rojeni Kraševec se je ves čas svojega škofovanja na otoku Krku (1896–1920) namreč vsestransko zavzemal za obrambo temeljnih narodnostnih pravic svojih hrvaških vernikov, poleg tega pa je imel njegov javni nastop tudi pomembno vlogo v procesu oblikovanja Slovencev v moderno narodno skupnost. Mahničeve zasluge na področju narodno...