Spoznamo ga pri opravljanju poklica cestninarja. Cestninarji so veljali za goljufe. Lahko si predstavljamo, kako Matej ni bil deležen naklonjenih besed do tistega dne, ko ga Jezus pogleda v oči. Drugače od drugih, onkraj navideznega in v globino. Ta »hodi za menoj« je bil dovolj, da je zapustil življenje preračunavanja za mitnico in stopil na pot novosti. Iz previdnega cestninarja je postal apostol, ki ga vodi Duh ljubezni. Le ta pa ne preračunava, ampak ljubi in povezuje v »VIP« mizo Cerkve, ki je zato občestvo poklicanih in ljubljenih grešnikov. Toda ta sveti klic slišijo le »bolni«, torej tisti, ki vedo, da ne zmorejo sami. Drugi del nas, ki hoče biti mogočen, samostojen in pravičniški, pa take Cerkve občestva ne prenese. Zato se upira. Most med enim in drugim je torej Kristus. Katera miselnost bo zmagala v nas? Preračunljiva statičnost in obsojanje ali dinamična ustvarjalna ljubezen, ki povezuje?