To so le nekatera od vprašanj, ki se porodijo takoj, ko spregovorimo o arhitekturi in duhovnosti. Lahko se jih lotevamo na več načinov, s stališča teologa ali s pristopom filozofa, pričujoče razmišljanje pa je perspektiva dveh arhitekturnih »vajencev«.

Z izrazom duhovnost imamo v mislih vstopanje človeka v odnos s presežnim. Presežno oz. transcendenca označuje po slovarski definiciji tisto, kar »presega izkustvo, zavest« oz. kar »presega naravno, zemeljsko«. Izhodišče nam je lahko misel temeljnega sodobnega arhitekturnega misleca Juhanija Pallasme iz dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte:

»Razum in misterij nista medsebojno izključujoči kvaliteti, kot običajno mislimo; lahko bi celo rekli, da je cilj arhitektovega dela vzbuditi mistično in občutek presežnega s pomočjo najbolj racionalnih in materialnih sredstev.«

Srečanje z duhovnim v arhitekturi

Najbolj očiten primer duhovnega v arhitekturi so razumljivo sakralni prostori, kjer se duhovnost določene skupnosti in tradicije...