Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Bl. Henrik Suzo

Objava: 23. 02. 2011 / 09:52
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Bl. Henrik Suzo

Bl. Henrik Suzo

Henrik, Hari, Henko, Henri, Hencek, Hinko, Rik, Riki, Henrika, Ikica, Rika, ...

Atributi: venec iz vrtnic


Henrik je s trinajstimi leti vstopil v sloveč dominikanski samostan na otoku Bodenskega jezera. Po petih letih redovnega življenja je imel prvo videnje, pri katerem je doživel milost »notranje spreobrnitve«. Sledilo mu je še veliko drugih videnj in zamaknjenj, Henrik je ves ta čas preživel v najstrožjem samopremagovanju, dokler mu ni bilo v videnju naročeno, naj s tem preneha. Telesni pokori je sledilo veliko notranjega trpljenja. Prve neprijetnosti si je nakopal z občudovanjem in obrambo mojstra Eckeharta, ki je v nekaterih krogih veljal za sporno osebnost. Veliko je pridigal, pisal in poučeval ter obhodil številne kraje. Vmes se je moral s sobrati za deset let umakniti v samostan Diessenhofen. Ves čas pa je bil deležen hudih lažnih obsodb in obrekovanj, tako da so ga zapustili celo najzvestejši prijatelji … Danes ga štejejo Nemci med svoje največje mistike.

Ime: Izhaja iz nemščine, kjer ime Heinrich razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed heim »hiša, dom« in richi »mogočen, knez«.

Rodil se je 21. marca okoli l. 1295, najverjetneje v Konstanci ob Bodenskem jezeru,
umrl pa 25. januarja 1366 v Ulmu v Nemčiji.

Družina: Bil je sin viteza von Berga, visokega državnega uradnika, mati pa je bila iz ugledne družine Seuse.

Izobrazba: Študiral je v Konstanci, Strasbourgu in Kölnu. Njegov učitelj je bil mojster Eckehart.

Skupnost: Pridigarski red dominikancev je v 13. stoletju ustanovil sveti Dominik Guzman, Španec. V Sloveniji so dominikanci v Žalcu in Petrovčah.

Zavetnik: nima posebnega patronata.

Kreposti: Do štiridesetega leta se je strahotno zatajeval in pokoril: na telesu je nosil železne verige, bičal se je, se odpovedoval hrani, pijači in spanju.

Dela: Sam je napisal svoj življenjepis (Vita), najbolj znani sta njegova Knjiga večne Modrosti in Knjižica o Resnici. Napisal je še več drugih del.

Upodobitve: Upodabljajo ga v dominikanski obleki, z monogramom Jezusovega imena (ki si ga je dal izžgati na prsi) in vencem iz vrtnic kot simbolom za ljubezen, polno bolečin.

Goduje: Dominikanci so sprva obhajali njegov god 2. marca (sedaj 23. januarja), po rimskem seznamu svetnikov pa goduje 25. januarja.

Beatifikacija: Med blažene ga je leta 1831 prištel papež Gregor XVI.

Grob: V dominikanski cerkvi v Ulmu.

Misel: »O najgloblji svet, o neizmerna ljubezen, o najčistejša hrana, o češčenja vredni in prevzvišeni Zakrament! A če si ti, Gospod, v svojih darovih, v razlivanju milosti in ljubezni tako velik, čudovit in nedoumljiv, kaj šele boš sam v sebi?«
Nazaj na vrh