Atributi: mitra in pastoral

Čeprav je Bertrand prevzel vodenje oglejskega patriarhata v visoki starosti, imel je 74 let, je v šestnajstih letih za svojo škofijo storil ogromno dobrega na vseh področjih. Zgodovinarji ga zato prištevajo med največje in najodličnejše osebnosti v vrsti oglejskih patriarhov. Uspelo mu je urediti versko in cerkveno življenje, vzpostaviti red, pridobiti ukradena posestva in doseči mir in sporazume s sosedi. Po njegovi zaslugi so se tako v deželo vrnili mir in blaginja ter moralni in duhovni preporod.

Ime: Rodil se je kot Bertrand de Saint Genies. Ime Bertrand je sestavljeno iz visokonemške besede beraht »bleščeč, sijajen« in rand »rob ščita«.

Rodil se je Okoli leta 1260 v mestu Cahors blizu Toulousa v južni Franciji,
umrl pa 6. junija 1350 pod trdnjavo Spilimbergo v Italiji.

Izobrazba: V Toulousu je doštudiral cerkveno in civilno pravo ter postal profesor na univerzi, papež Janez XXII. pa mu je izročil kanonikata v Angoulemu in Toulousu. Postal je arhidiakon in papeški kaplan ter njegov odposlanec v različnih zadevah, ki jih je tudi uspešno opravil.

Škofija: Oglej je starodavno krščansko središče, pomembno tudi za našo zgodovino. Škofijo naj bi ustanovil sveti Marko, prvi škof pa naj bi bil sv. Mohor (ok. 50–70). Bertrand je bil patriarh od leta 1334 do 1350. Leta 1752 je bilo ozemlje cerkvenopravno razdeljeno med videmsko in goriško nadškofijo.

Prednik: Pagano della Torre (1319–1332)

Naslednik: Nikolaj Luxemburški (1350–1358)

Kreposti: Bil je plemenitega značaja in neupogljive volje, vedno v službi revnih in zapostavljenih. Na različne načine je organiziral pomoč ob raznih naravnih nesrečah: kugi, navalu kobilic in strašnem potresu leta 1348. V svoji hiši je vsak dan stregel revežem (redno je prehranjeval dva tisoč stradajočih), skrbel za ponesrečence in celo revnim nevestam dajal doto. Bil je človek molitve, saj je še pri devetdesetih letih večkrat noč prečul v molitvi.

Dejavnost: Z nastopom službe oglejskega patriarha mu je najprej uspelo vzpostaviti zunanji red na cerkvenem in civilnem področju. Uspelo mu je izboljšati pravno in gospodarsko stanje; dosegel je številne pomembne sporazume. Ustanovil je visoko šolo dominikancev v Čedadu, dvakrat sklical pokrajinsko sinodo in dosegel prepoved razvad, ki so nasprotovale verskemu čutu.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih z mitro in pastoralom, kako deli hrano ubožcem, upodobljena pa je tudi njegova mučeniška smrt.

Smrt: Plemiči Villalta, ki se niso hoteli ukloniti redu, ki ga je Bertrand vzpostavljal, so proti njemu kovali zaroto. Njihovi ljudje so ga ponoči, ko se je vračal iz Padove, napadli, vrgli s konja in na tleh petkrat prebodli, da je izkrvavel.

Grob: Njegovi posmrtni ostanki počivajo pod velikim oltarjem v videmski stolnici.

Goduje: 6. junija.