Vladni predsednik in predsednica parlamenta govorita in se obnašata tako, kot ne pritiče nobeni oblasti. Če prvega moža vlade, ki mora braniti svoje poglede in dejanja s stisnjenimi zobmi, še razumemo, pa tega ne moremo zapisati za predsednico parlamenta, ki je po političnem rangu druga oseba države. Je sramota za parlament in demokracijo. Predvsem pa ženske v vrhu politike.

Ni človeka, ki mu kdaj ne bi spodrsnilo. Neki član papeške komisije za svetnike mi je celo zatrjeval, da obravnavo svetniškega kandidata, ki mu na najdejo napake, odložijo, ker takega človeka ni. Drugi mladostni prijatelj je zatrjeval, da napak ne delajo samo za delo popolnoma nesposobni. Torej ne gre za očitanje vladi človeških malenkosti in zdrsov, ampak stvari, zaradi katerih moramo biti kot državljani zaskrbljeni za našo prihodnost. 

Mnogokrat se sprašujemo če državo sploh še imamo in če jo, zakaj.

Kot prvo bi vladi očitali katastrofalne razmere v zdravstvu, državni upravi, sodstvu, šolstvu, vojski, policiji … še kaj ostane. Mnogokrat se sprašujemo če državo sploh še imamo in če jo, zakaj. Ni stvari, ki bi normalno delovala. Pa tudi upanja, da bo jutri bolje, ni. Slovenija je povprečna stara družba. Pomoč ostarelim in skrb za njih bo v prihodnosti ena osrednjih nalog države. Ta misli 1. julija leta 2025 v ta namen uvesti nov davek. Ne bo pa služb in posameznikov, ki bi za tako zbran denar delali. Kot pri zdravstvu. Plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje, do zdravnika pa ne moremo oziroma moramo k privatniku in plačati sami. Ali se temu ne reče državna kraja? Osebni standard naglo pada. Cene prehrambnih izdelkov so marsikdaj višje kot v Nemčiji, plače oziroma pokojnine pa štirikrat manjše. Pri bencinu, elektriki … je še huje.

Seveda je nedelovanje države velik, ne pa edini problem. Če aktualna vlada pade, kaj pa potem. Bo nova boljša? Verjetno se vsi spominjate, da je bil edini program sedanje vlade sovraštvo do Janeza Janše. To je nastalo na eni strani zato, ker v demokraciji nikoli ne podpirajo vsi enega, še bolj pa zaradi tega, ker je Milan Kučan (njegovi še vedno obvladujejo 90 % medijev) sistematično ustvarjal do njega nezaupanje, mu podtikal vse mogoče, ker je zrušil njegovo komunistično oblast. Kriv je vsega. Tudi slabih letin, naravnih nesreč … Neverjetno, kakšnega sovraštva je sposoben.

V Sloveniji vse bolj prihajajo do izraza posledice povojnih pobojev, ko je bilo pobitih blizu 20.000 mož in seveda povojne antidemokratične vzgoje, ki je najbolj onemogočala Cerkev, veliko škode pa so utrpeli tudi drugi. Zlasti izobraževanje. Tu so s tako imenovanim usmerjenim izobraževanjem načrtno odvadili mlade samostojno sklepati in da bi sami prevzemali skrb za sebe in svojo prihodnost. Vajeni so poslušati in na ukaz od zgoraj ukrepati. Zato že nekaj časa na parlamentarnih volitvah volijo tako imenovane stranke novih obrazov, ki nimajo nobenega programa, razen sovraštva do Janše in posredno do tistih, ki so zrušili komunizem. Seveda jim v resnici tudi zanj, razen skrajnim levičarjem, ne gre, ampak bi radi, tako kot nekdaj, kradli, kar ustvarijo drugi. V Sloveniji po uradnih ocenah približno vrednost tretjine državnega proračuna izgine v korupciji.

V Sloveniji po uradnih ocenah približno vrednost tretjine državnega proračuna izgine v korupciji.

Slovenija je v krizi identitete. Eno je izgubila, nove, sodobne, naslonjene na slovenstvo, si še ni ustvarila. Ponovno ugotavljamo posledice povojnih umorov. Niso bili likvidirani samo »klerikalci«, ampak fizično in predvsem idejno tudi krščanski socialisti, ki so sicer predstavljali večinski del partizanstva. Če k temu dodamo še okoli 100.000 ljudi, ki so odšli na »začasno delo v tujino«, smo verjetno najbližje pojasnilu, zakaj živimo v takih razmerah. Slovenski politiki manjka krščanska socialna misel, pravih krščanskih politikov. To namreč niso tisti, ki hodijo k maši, ampak oni, ki kot najvišje družbeno načelo postavljajo ljubezen do bližnjega. Krščanska stranka ni podjetniška, ampak množična ljudska. Ne ureja gospodarstva, ampak socialo, pri Slovencih tudi nacionalno problematiko. Sijajno delo Karitas dokazuje, da je duh voljan, meso, to je organizacija, pa še manjka.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (01/2025).