»Trdo delat, slabo jest, to je recept, ki velja za moje dolgo življenje. Pa kakšen kozarček dobrega vina po kosilu – ampak ne vsak dan,« zažuga s prstom, češ da ne bo kdo mislil, da je ena žauna: »Zdaj ko imam sto let in še nekaj čez, pa bi bil moj nasvet tistim, ki bi radi dolgo živeli: zmernost in po pameti v vsem. Prav v vsem …« Da tudi svetega Petra preveč ne nadleguje s prošnjo, »naj me vzame gor«, smeje pristavi 103-letnica: »Troštam se klica, ko pride čas, bom rada šla.«

Poroka »na dobro voljo«

Podobnikova Mici, kot ji rečejo daleč naokoli, že 103 leta živi v cerkljanskih hribih, v vasi Podlanišče. S šest let starejšim Francem sta bila soseda. »Vzela sva se na dobro voljo. Bila sva brez vsega, imela sva samo srce drug za drugega. Bilo je med drugo svetovno vojno, niso ga poklicali v vojsko, imel je hudo astmo.« Zaradi bolezni tudi nikoli ni dobil zaposlitve. »Še danes ne vem, kako sva po vojni, ko sva že imela otroke, kupila to domačijo...