^»Bog ljubi tepčke!« je vzklik, ki ga slišimo že v začetku drame, narejene po znamenitem romanu Fjodorja Dostojevskega. Ta oznaka glavnega junaka, kneza Miškina, zveni res posmehljivo, vendar pa lahko v ruski pravoslavni duhovnosti pomeni še veliko več kot zgolj roganje iz nekoga, ki je »ubog na duhu«. Rusko duhovno izkustvo je namreč vzelo zares nauk evangelija, ki pravi, da se Bog upira modrim in prevzetnim in se razkriva malim in ponižnim. Gotovo je najbolj ubog, kdor je slaboten v svojem umu. Vendar pa ne gre za katero koli norost, ampak za norost ljubezni ali za nespamet dobrote. Zato prav ta slabo-umnost razkriva izjemno visoko etičnost, ki jo običajni človeški razum ne more dojeti, smiselna se lahko zdi le nekomu, ki tudi zna ljubiti in odpuščati.

Zelo težko je upodobiti takšen lik, kajti nismo samo zaznamovani s priznanjem Dostojevskega, da je v knezu Miškinu iskal Kristusovo podobo, ampak tudi z vrsto uspelih filmskih upodobitev tega lika. Tokratni nosil...