Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Bolni in nori partijski velikan: Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini, 2. del

Jože Dežman
Za vas piše:
Jože Dežman
Objava: 13. 01. 2026 / 16:30
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.01.2026 / 16:33
Bolni in nori partijski velikan: Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini, 2. del
Slovenski čas
Vir: Pixabay

Bolni in nori partijski velikan: Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini, 2. del

Slovensko izročilo protikomunizma je bogato, zato omenimo nekaj pomembnejših spisov: Ivan Ahčin: Komunizem; največja nevarnost naše dobe, 1939; Aleš Ušeničnik (Primož Ločnik): Komunizem in njegov pravi obraz, 1943; Narte Velikonja: Malikovanje zločina, 1944. Ahčin je po vojni pobegnil v tujino, Ušeničnika so vrgli iz SAZU, a je preživel, Velikonjo pa so obsodili in ustrelili.

Preživeli protikomunisti so kot politični emigranti živeli na Zahodu. Leta 1965 so v Zborniku Svobodne Slovenije objavili veliko anketo o komunizmu. S krščanskega stališča so ga ocenjevali kot veliko nevarnost in uničevalno silo. Toda o komunistih oz. članstvu v Komunistični partiji Slovenije ne povedo veliko: na primer tega, da so »samo člani partije privilegiran razred«, da je »komunizem delo majhne, strnjene in odločne skupine ljudi, ki se prikoplje na oblast z zvijačo in lažjo«, da »komunist mora in sme biti zvest le Komunistični partiji Slovenije«; da smo »vsi grešni ljudje, komunisti pa so hudodelci«; da je »Zveza komunistov Slovenije po svoji socialni sestavi organizacija funkcionarjev in uslužbencev aparata, ne pa delovnih ljudi. Danes je nasičena in povampirjena, po svojem značaju konservativna in celo reakcionarja politična sila.«

O tem, koliko je bilo partijskega članstva in katere so bile njegove značilnosti, ne bi izvedeli kaj dosti, če bi brali režimske zgodovine Komunist...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh