Jasno, razlogi so precej mučni, da ne rečem umazani. Igor Omerza je po več letih dela pokazal, da je bil cvet Delovih vodilnih ljudi in najbolj znanih novinarjev pogreznjen v ovaduške posle, v bolj ali manj grdo pajdaštvo s politično policijo. Zakaj? Mogoče iz prepričanja, da gre pri projektu komunistične partije za tako vzvišene cilje, da so opravičljive vsake nizkotnosti. Mogoče zaradi utiranja kariernih poti ali zaradi številnih materialnih ugodnosti in privilegijev, ki obstajajo kljub polomu komunizma ali socializma, vsaj za tiste bolj spretne … No, uredništvu Dela se ne zdi vredno o tem ničesar reči, nikogar povabiti k besedi, nikogar nič vprašati. Kaj bi človek rekel? Mogoče: zlata medalja za strahopetnost!    

Štirje meseci molka so se ujeli s predvolilnim časom in z uvedbo dneva branja. V kampanjo, ki si prizadeva za to, da bi se bolj zavedali pomena branja, da bi več brali, raje kupovali knjige in si jih pogosteje izposojali, se je Delo vključilo z mogočno prilogo, prepolno vi...