Kot bi brali kriminalko, se Jezus razgovori o času stiske, ki je predvsem čas »zmede« in čas »strahu«, dveh med seboj zelo povezanih stvari, ki stisko pravzaprav poganjata, jo omogočata. Da, prav ste prebrali, ker so časi taki, kakršni smo ljudje, in ne nasprotno, tako je dejala že moja stara mama: »Tajšni ljudje, tajšni cajti«, ali če povemo drugače, časi so takšni, kakršen je naš odziv nanje.

Znamenja

Kajti čeprav se na prvi pogled zdi tako, Jezus ne govori o filmsko apokaliptičnih scenarijih, marveč zgolj o znamenjih, ki jih je menda deležna vsaka generacija ljudi, ter o dolžnosti, ki jo ima, da se nanjo primerno odzove. To so namreč namigi, ki jih Bog pošilja človeštvu, da razume, kaj storiti. »Znamenja bodo,« je rekel Jezus, »na soncu, luni in zvezdah« (Lk 21,25). In ta družba poraja veliko število znamenj, očitnih znamenj, svet se radikalizira, postaja vse bolj nasilen, svet je nepravičen in je precej sebičen.

Ne prvič, ne zadnjič...