Zatiranje čarovništva je zaznamovalo tudi današnji slovenski prostor. Čeprav ni doseglo tolikšnega razmaha in števila žrtev kot ponekod drugod v Evropi, se je globoko vtisnilo v naš kolektivni spomin. Zajelo je precejšen del današnje Slovenije, najbolj pa nekdanji vojvodini Štajersko in Kranjsko (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska ter deli Krasa in Istre). Do srede 17. stoletja so izpričani le posamični čarovniški procesi, v katerih so imeli obtoženci še veliko možnosti za oprostitev. Preganjanje je doseglo vrhunec v drugi polovici 17. in na začetku 18. stoletja, ko je zahtevalo največ žrtev. Med njimi so prevladovale ženske, a so moški ponekod predstavljali znaten delež. Zgovorni so podatki za Štajersko, kjer je bila približno polovica obtoženih ženskega in dobra tretjina moškega spola, imena preostalih niso znana. Prvih je bilo več na jugu, drugih pa na severu dežele, v njenem nemškem delu.

Predzgodovina množičnega preganjanja

Verovanje v čarovništvo je bilo na...