Na pepelnično sredo vstopimo v notranjost, ki ni toliko čas pokore kot čas metanoje, spreobrnjenja. Vodi nas k ponovnemu odkritju svetlobe, iz katere izhajamo. Vsa mašna besedila tega dneva nas vodijo k temu. Psalm je klic k Bogu, naj nas osvobodi zla. David je vzel ženo Hetita Urija, moža, katerega je poslal v smrt. Prosi za očiščenje svojega srca in duhovno obnovo, tako da daruje edino žrtev, ki je Bogu všeč, žrtev skrušenega srca: srca, ki je postalo ponižno, ker se zaveda božanskega v sebi in zunaj sebe.

Na pepelnično sredo vstopimo v notranjost, ki ni toliko čas pokore kot čas metanoje, spreobrnjenja.

Bog je nežnost in usmiljenje, njegove kosti bo uspo sobil za ples: dvignil ga bo. Jezus odpira pot za to vrni tev, ko opisuje tri dejanja, ki se zgodijo brez fanfar, v skrivnosti duše. Prvo je dajanje miloščine: obrniti se k drugim in jih ljubiti. Drugo je molitev: obrniti se k svo jemu srcu, v katerem prebiva božansko, in slaviti Boga, ne le z ustnicami, ampak iz globine duha. Tretje deja nje je post, odrekanje minljivemu, izpraznitev samega sebe. Post ni nikakršno mučenje, ampak priprava na praznik. Ta razkrita pot omogoča spravo z Bogom in obnovo porušenega odnosa.

Paule Amblard
(francoska umetnostna zgodovinarka, specializirana za ikonografi jo srednjega veka)