V časopisni svet 19. stoletja, ki mu bomo namenili nekaj naslednjih nadaljevanj, bomo vstopili v predmarčni dobi (1813–1848), ki je dobila ime po marčni revoluciji leta 1848. Temu obdobju med Napoleonovim porazom in meščansko revolucijo je na področju tiska vtisnilo močan pečat uradno pregledovanje javnosti namenjenih del ali na kratko cenzura. Njeni nalogi sta bili zaščita najsvetejših institucij in mehanizmov državnega ter političnega sistema, morale in vere ter prikrivanje družbenih slabosti.

Beseda cenzura v svojem prvotnem pomenu ni imela negativnega predznaka. V času razsvetljenstva je namreč veljalo, da je preprosto ljudstvo treba šele vzgojiti, zato je bilo dovoljeno branje samo tistih besedil, ki so k tej vzgoji pripomogla.

Cenzura predmarčnega obdobja

Mehanizme nadzora tiska, znane iz 19. in 20. stoletja, je habsburška monarhija začela razvijati dokaj zgodaj. Do Marije Terezije so cenzuro opravljali jezuiti, leta 1746 pa je prišla i...