David - zasebni vrtci proti Goljatu - Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, občine in še kdo

V teh dneh se v naši družbi odvija čuden boj, nekako podoben svetopisemskemu, v katerem sta si nasproti stopila David in Goljat. Sicer izkušeni – a ne za tovrstne boje – David se sooča z Goljatom, ki je večji in bolje pripravljen na vrsto boja ter na nasprotnika gleda s pozicije moči. Ta čudni boj bijemo zasebni vrtci proti Ministrstvu za vzgojo izobraževanje, ki ga vodi minister Logaj, oborožen z vojsko županov, vsaj tistih bolj glasnih, iz treh združenj: Združenja mestnih občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Za primerjavo, v Sloveniji je 212 občin, zasebnih vrtcev pa niti 100. David in Goljat, prvič. David je imel za sabo manjšo vojsko kot Goljat. Združenje zasebnih vrtcev zastopa pravice otrok in staršev, predvsem slednjih, ki so se odločili, da bodo svojega otroka vpisali v zasebni vrtec. Noben zasebni vrtec ni nastal, to si upam trditi, kar tako, ker bi se pojavil nek zasebnik z idejo, da bi rad imel svoj vrtec. Ustanovitev je vedno prišla iz neke osebne iniciative staršev oz. širše skupnosti, kar je logično. Zakaj bi nekdo ustanavljal zasebni vrtec, ne da bi prej preveril, ali bo imel dovolj vpisa vsaj za začetek? Ob tem je treba povedati, da ima povprečni zasebni vrtec 3 oddelke s približno 50 do 60 otroki. Otroci, vpisani v zasebne vrtce, predstavljajo med 5 in 6 % vseh otrok, vpisanih v slovenske vrtce. Tako je nemogoče pričakovati – kot je ministrstvo zapisalo pri obrazložitvi spremembe zakona – da se bo delež vpisanih otrok v zasebne vrtce povečal in da se bo zaradi slabše demografske slike v občinskih zmanjšal. Ne, oboji bomo občutili poslabšanje. Mi, ki smo manjši, toliko bolj. V občinskem vrtcu, ki ima več kot 600 otrok, se nekaj otrok manj ne bo tako hitro poznalo kot pri nas, ki se z dobrim delom borimo za vsakega otroka. Po novem predlogu zakona bo imel ta številčno manjši »David«, starši in otroci, še manj možnosti. David in Goljat, drugič. David je vedel, za koga se bori. Verjetno zelo osebno. Kajti poznal je vojake – če ne drugega, so bili med njimi njegovi bratje. Tudi mi vemo, za koga se borimo. Zasebni vrtci smo tako majhni, da se v njih vsi poznamo med sabo. Kot direktor poznam vse svoje otroke po imenu. Vem, da je tako tudi pri mojih kolegih. Otroci poznajo mene in jaz njih. Poznam starše, velikokrat skupaj rešujemo individualne stiske. In zato vem, za koga se v tem primeru borim. Lahko bi naštel z imeni in priimki. A bolj kot ti so pomembni obrazi, ki vsak dan vstopajo v naš vrtec. Nekateri zaskrbljeni, ker sta se starša ločila, drugi brezskrbni, ker vedo, da prihajajo v varno okolje, spet tretji navdušeni, ker bodo ta dan v ospredju, saj praznujejo rojstni dan. To so zgodbe, ki jih beremo v vseh vrtcih po Sloveniji, občinskih in zasebnih. A kaj, ko predlog novega zakona prinaša, že v tej fazi, v vrtec zaskrbljene obraze staršev, ki ne vedo, ali bodo imeli zagotovljeno varstvo in vzgojo za njihove otroke po sprejetju zakona. David je vedel, za koga se bori. Verjetno zelo osebno. Jaz tudi vem - za 200 obrazov, ki jih vsak dan srečujem in mi niso vseeni. Zato stojim - kot David - proti Goljatu, ki ne razume, da vrtec ni številka, ampak skupnost, kjer vsak obraz šteje. Namesto navdušenja polnih oči sedaj gledam vprašujoče poglede vzgojiteljic, ki jih zanima, kaj bo z njihovimi službami. Da predstavim konkretno: 8 pogledov zaposlenih, 65 obrazov otrok in okoli 130 pogledov njihovih staršev, s katerimi se srečujem vsak dan. Zakaj vse to? Ker predlog zakona omenja sklenjene pogodbe z občinami na dan uveljavitve zakona. Ne vemo, kdaj bo ta dan. Pogodbe pa se v zasebnih vrtcih sklepajo celo leto, saj za razliko od občinskih vrtcev otroke sprejemamo celo leto in tako medse sprejmemo marsikaterega, ki ni dobil mesta v t. i. javni mreži. Po predlogu zakona smo vsi prepuščeni na milost in nemilost datuma, na milost in nemilost občin. Otroci, starši, zaposleni, vodje vrtcev. Pri čemer se nemilost najbolj kruto poigra ravno z otroci in starši. Pa še to. Večina prej omenjenih otrok, ki jih sprejmemo tekom šolskega leta, ostane pri nas. Ker so njihovi starši zadovoljni. Z vsebino, s pristopom. David je vedel in jaz vem, za koga se v tem trenutku borim. Za dvesto obrazov, za katere mi ni vseeno, ker jih vse osebno poznam. Tako kot David. Torej, David in Goljat, tretjič. Zgodba Davida in Goljata nam ponuja povsem jasno sliko glede številk. Na eni strani manjšina, na drugi večina. V tem primeru pa moramo priznati, da je »Goljat« glede številk povsem kontradiktoren. Tri združenja občin so v predlogu zakona po eni strani dosegla omejevanje delovanja zasebnih vrtcev in predvsem ustanavljanja novih z argumentom slabe demografske slike in posledično prostih mest v občinskih vrtcih. A po drugi strani, kar je povsem kontradiktorno, želijo ohranjat normativ +2 otroka v oddelku. Ta izjema je bila sprejeta v času, ko so bili vrtci prezasedeni, ko je marsikateri zasebni vrtec reševal zatečeno stanje na terenu. Povsem nerazumno je, da se občine hkrati zavzemajo za omejitev delovanja zasebnih vrtcev zaradi prostih mest po eni strani, po drugi pa želijo ohraniti »nadnormativ«. Naj razume, kdor more. Tako ostajamo pri Davidu in Goljatu, tretjič. Četrtič pač ne zdrži. Verjamem, da se bo kakšen bralec obregnil ob dejstvo, da sem za razjasnitev situacije, v kateri smo se po novem predlogu zakona o vrtcih znašli zasebni vrtci, uporabil neko starozavezno bitko. Ni povsem naključno. David se je podal na bojno polje skorajda kot otrok. In tudi mi, ki smo glas zasebnih vrtcev, pač nismo izkušeni tovrstnih bojev. Zato pa smo, tako kot je bil David, kot predstavniki manjšine toliko bolj ogroženi. V nevarnosti je naše delovanje, naša vizija, naš doprinos k skupnosti. Močno verjamem, da kot zasebni vrtci prinašamo svežino v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor. Ne glede na program, ki ga izvajamo. Tudi David je prinesel to svežino. In na koncu zmagal. Žal, za razliko od Davida, v tem trenutku nismo odvisni samo od svojega delovanja. Pač pa predvsem od tistih politikov, ki bodo, če bo predlog zakona prišel na glasovanje, pritisnili na gumb »proti«. Upajmo, da ne po navodilih, tako kot jih je prejel Goljat, pač pa po razumu in srcu, ki sta vodila Davida. David in Goljat, zadnjič.

David - zasebni vrtci proti Goljatu - Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, občine in še kdo

David - zasebni vrtci proti Goljatu - Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, občine in še kdo

Bližje pastoralnemu dogajanju

Slovensko cerkveno petje v Žabnicah na tapeti

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.