»Na tem svetu je gotovo le dvoje: smrt in davki,« je zapisal Benjamin Franklin. Ideja obdavčitve je vsaj toliko stara kot civilizacija, saj srečamo prve zgodovinske dokaze hkrati z nastankom večjih državnih tvorb. Kot je za naš medij povedal ekonomist in dekan Fakultete za pravo in ekonomijo pri Katoliškem inštitutu dr. Mitja Steinbacher, so davke najprej zbirali za osnovne funkcije oblasti, kot je bila vojska ali potrošnja vladarskega dvora, plačevali pa so se sprva v naravi. V starem Egiptu so tako pobirali del pridelkov, posebna oblika obdavčitve pa je bilo tudi neplačano delo na javnih projektih. 

Davke seveda srečamo tudi v Svetem pismu, kjer je bila desetina namenjena vzdrževanju Levijevega rodu, ki ni prejel svojega dela obljubljene dežele, ampak je bil v Božji službi. Pri preroku Amosu najdemo obsodbo oblastnikov, ki davkov ne namenjajo skupni blaginji, ampak stiskajo ljudstvo: »Toda ker ste teptali reveža in jemali od njega davek na žito, pozidali hiše iz rezanega kamna, zagot...