»Cerkev je živa. To je čudovita izkušnja teh dni,« je zaklical papež Benedikt XVI. ob prevzemu petrinske službe. Papeževanje se začenja in končuje z istim pričevanjem: živost Cerkve, ki mu je bila zaupana v vodstvo. Kljub težavam je Cerkev živa, ker je Kristus živ, od mrtvih vstali, in je Cerkev njegova. Kristus je Dobri pastir, ki spremlja svojo Cerkev in jo drži v rokah tudi v urah nevihte.

V tem zvezku je enajst papeževih nagovorov, izrečenih »Cerkvi in svetu«. Mlade na svetovnem dnevu v Kölnu je povabil, naj si vzamejo za zgled svetnike kot prave revolucionarje zgodovine. Papež kot pričevalec koncila se zavzema za »prenovo in nepretrganost«, iz katere zorijo pozitivni sadovi koncila. Nepozabni so papeževi nagovori duhovnikom in njegova neomajna zavzetost za očiščenje.

Peteri govori, namenjeni ljudem »zunaj« Cerkve, obravnavajo pogovor med razumom in vero. Pretresljivo je njegovo vprašanje v Auschwitzu: »Kje je bil Bog v tistih dneh?« V Parizu, v Collège des B...