Če so viri za opazovanje glasbene kulture v časovno zelo oddaljenih obdobjih na splošno skopi, se z začetkom novega veka stanje izboljša. Najpomembnejše vire, ki osvetljujejo glasbo vsakdanjega življenja na Slovenskem v 16. stoletju, predstavljajo ohranjeni glasbeni rokopisi, v tem času že tudi tiski in različni zgodovinski dokumenti, kot so zapisi o beneficijih, listine, pisma, dnevniki in razna poročila. Poleg teh obstajajo še druge vrste virov, denimo ikonografski (likovne upodobitve glasbenikov na freskah ipd.). V prvem prispevku o zgodovini glasbe na Slovenskem smo opažali, da lahko v obdobju srednjega veka v glasbi izluščimo pet pojavnih oblik. Ta vzorec je treba pri opazovanju glasbe v 16. stoletju nekoliko spremeniti oziroma preoblikovati.

Pet zvrsti glasbe

Kot je v pregledu zgodovine glasbe na Slovenskem v starejših obdobjih nazorno opredelil Jurij Snoj, lahko v 16. stoletju na Slovenskem opazujemo pet glasbenih zvrsti, ki so imele sicer...