Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst. 

Američan, ki je bil neštetokrat v Medžugorju

Odraščal je v katoliški družini v Pensilvaniji. Pravi, da je bila vera pri njih doma preprosto del življenja. Zelo pogosto so romali v Medžugorje. Medžugorska duhovnost poudarja preprosto evangeljsko življenje: sveto mašo, mesečno spoved, molitev rožnega venca, prebiranje Božje besede in post. Vse to so njegovi starši živeli vsak dan, o čemer se je večkrat prepričal, ko jih je presenetil ali skrivaj opazoval. Staršem je hvaležen, da so znali vero narediti tudi zabavno. Če so šli k jutranji maši, je sledil okusen zajtrk, tudi če je to pomenilo, da so otroci zamudili k pouku.

Več informacij o Stični mladih 2026 lahko najdeš tukaj. 

Od hejterja do ljubitelja rožnega venca

Ne skriva, da večernega rožnega venca ni vedno oboževal. Pri njih je molitev trajala skoraj eno uro, saj jih je mama spodbujala, da je na začetku vsak povedal svoje prošnje (in upala, da bo tako izvedela, o čem kdo razmišlja). Tako je bila v nekem obdobju njegova edina prošnja vsak dan: »da bi se ta rožni venec čim prej začel«. :) Danes se temu smeji, saj ima rožni venec pritrjen na redovnem oblačilu. Če velja rek: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje,« ta smeh pripada njegovi mami in Mariji, se rad pošali.

Staršem je hvaležen, da so znali vero narediti tudi zabavno. FOTO: seek.focus.org

V šoli je začutil, da se je dobro držati vere in jo zagovarjati – in pri tem se ni mogel zanesti na nikogar drugega. Pravi, da je tako že zgodaj razvil talent za razpravljanje, obenem pa je kot najstnik ugotovil, da bi bilo dobro vero narediti bolj osebno. Začel je moliti zjutraj in zvečer, doma je včasih celo predlagal družinsko molitev rožnega venca (kot da je sicer ne bi bilo:)) …

Dominikanci, to je to!

Da bi zaživel pravo krščansko življenje, je izbral študij teologije. Ni pa dobro vedel, kako bi poglobil odnos z Bogom. Starejše sestre so mu svetovale, naj nekaj časa ne hodi na zmenke. To se je izkazalo kot dobrodošlo, saj ni bil ves čas na preži za dekleti in se je lažje posvetil molitvi.

V prvem letniku je obiskoval predavanja o sv. Tomažu Akvinskem, ki so ga zelo nagovorila. Pomagala so mu razmišljati o njegovi izkušnji vere in jo ubesediti. Nad Akvinskim se je tako navdušil, da je vsem začel govoriti, da bo tudi on redovnik dominikanec. Mimogrede, do takrat v življenju ni srečal še nobenega dominikanca!

Duhovništvo doživlja kot dar, zaklad in privilegij, saj opaža, da lahko Boga ljudem približa na posebej otipljiv način.

Po diplomi je začel obiskovati dominikance in misel, da bi se jim pridružil, se je potrjevala. Končno je vstopil v red. Poudarja, da to ni pomenilo začetka sanjskega življenja, saj človek svoje težave prinese s seboj. Toda ko je te težave izročil Božji milosti, je po nekaj letih prišla svoboda, občutek, da res spada med dominikance. V duhovnika je bil posvečen pred desetimi leti. Duhovništvo doživlja kot dar, zaklad in privilegij, saj opaža, da lahko Boga ljudem približa na posebej otipljiv način.

O čem bo govoril v Stični?

Gregory Pine je avtor več knjig in člankov, predavatelj, najbolj znan pa je kot redni sodelavec podkastov Pints with Aquinas, Catholic Classics, The Thomistic Institute in Godsplaining. Na Stični mladih bo spregovoril o moči besed – o izražanju, komuniciranju, manipulaciji, opravljanju in sovražnem govoru. 

O tem piše tudi v knjigi Training Your Tongue and Growing Beyond the Sin of Speech, katere slovenski prevod pripravlja založba Družina. Zakaj je to aktualno? Danes komuniciramo več kot kdajkoli prej, obenem pa se vse slabše poslušamo in vse težje spoštljivo pogovarjamo. Gost bo podal konkretne spodbude, kako lahko naše besede postanejo orodje resnice, miru in ljubezni.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (1/2026-2027). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.