Romanja, med Slovenci znana tudi kot božjepotništvo, so globok izraz vernosti, povezan z obiskovanji krajev posebnih milosti. Poleg drugih verstev jih pozna tudi zgodovina krščanskega, predvsem zahodnega sveta, med Slovenci pa so imela še prav posebno mesto. Njihov pomen je razviden iz izročila, ki je v določenih obdobjih spodbujalo rast in živost romarskih središč v domačem okolju, in iz odzivov na omejevanja romanj. Duhovna obzorja Slovencev ob tem izrisujejo sodobna romanja, razvidna ne le iz obiska znanih evropskih romarskih središč, temveč tudi iz vloge domačih božjih poti.

Božjepotništvo na poseben način odseva vtkanost naše kulture v zgodovino krščanstva. Obiskovanje milostnih krajev se je namreč skozi čas spreminjalo v več pogledih tako zaradi romarskih središč, poudarjenih v določenih dobah, kot zaradi možnosti za romanja, načinov potovanja in izražanja duhovnosti kot temeljnega namena romarskih poti.

Od kod izraz romar, kdo je romal in kam

N...