Daniel Galadza, profesor bizantinske in vzhodnokrščanske liturgije na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu ter diakon grškokatoliške nadškofije v Kijevu, podrobno spremlja dogajanje v domovini svojih staršev. Z njim smo se pogovarjali ne le o liturgiji (16. in 17. stran), pač pa tudi o njegovem videnju vojne v Ukrajini.

Ste Kanadčan, ki se je rodil ukrajinskim staršem v ZDA, zdaj pa ste diakon kijevske nadeparhije. Kakšen je vaš pogled na vojno v Ukrajini?

Moji stari starši so bili iz zahodne Ukrajine in doma smo govorili ukrajinsko. Rodil sem se v Chicagu, v t. i. ukrajinski vasi. Tam lahko vse življenje preživiš, ne da bi znal angleško. Leta 2018, ko sem končal službo na dunajski univerzi, sem odšel v Ukrajino, kjer sem bil v Kijevu posvečen v diakona. Ko pa sem bil zadnjič v Kijevu, bilo je januarja 2022, so ljudje v diplomatskem zboru in na oblasti že vedeli, da bo prišlo do invazije. Aprila 2022 sem bil v Lvovu in to je bilo nekakšno podoživetje vseh zgodb,...