Ima globalizacija svoj dom?
Ima globalizacija svoj dom?
Kaj človeku pomeni dom? Kaj človek izgubi, ko izgubi svoj dom? In kaj se zgodi z družbo, ki je vse bolj vpeta v globalne tokove blaga, kapitala in informacij, medtem ko njeni ljudje potrebujejo vse več časa, da odgovorijo na preprosto vprašanje: kam zares pripadam?
Ko izgovorimo besedo »dom«, nas večina najprej pomisli na hišo, stanovanje ali kraj bivanja. Toda že bežen pogled v evropsko antropološko, sociološko in psihološko literaturo zadnjih desetletij pokaže, da je takšno razumevanje preplitko. Britanska sociologinja Shelley Mallett je ob svojih raziskavah ugotovila, da ljudje dom veliko pogosteje povezujejo z identiteto, pripadnostjo, odnosi, spominom in varnostjo, ne pa toliko s samo stavbo. Dom za človeka enostavno ni le predmet. Dom je izkušnja, ki tke življenje.
Pravzaprav je dom eden izmed redkih prostorov, kjer človek ne potrebuje pojasnjevati, kdo je. V svetu nastopamo v različnih vlogah. Smo zaposleni, stranke, potrošniki, uporabniki, davčni zavezanci, vplivneži. Nenehno d...



