Priznam, spet vas bom dolgočasil s svojim priljubljenim »stokanjem«. Zanj me je tokrat navdihnilo nedavno bogoslužje ob začetku svetovnega sinodalnega procesa v baziliki sv. Petra. Glede na to, da so bili v srcu Katoliške cerkve zbrani vernice in verniki z vsega sveta, sem pričakoval, da bo maša v latinščini. Ko je papež Frančišek izgovoril prve besede »Nel nome del Padre …«, sem bil razočaran. Pravzaprav nekaj časa sploh nisem prišel do sape.

Vem, vem, malokateri Slovenec je prejšnjo nedeljo ali kadar koli v bližnji preteklosti delil mojo zaskrbljenost. Verjetno si številni med mojimi rojaki mislijo celo, da je moje zavzemanje za zaprašeni jezik zgolj marketinški trik, ker od poučevanja tega zgodovinskega relikta navsezadnje živim. A vsaj sam se prepričujem, da gre za nekaj več kot za sebično čudaštvo.

Seveda poskušam razumeti, zakaj je latinščina v zadnjih desetlet­jih pridobila slab sloves, ne samo med slovenskimi katoličani. Njeno postopno izganjanje izpred o...