Zapri
Iskanje

Izidor

Objava: 09. 08. 2005 / 09:19
Oznake: Svetniki
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Izidor

Izidor
Izidor, Izi, Izo, Dore, Dorče; Izidora.

Zavetnik: kmetov in kmečkega stanu.

Atributi: kmet z motiko, žitni snop, kosa.

Sv. Izidor je živel v 12. stoletju. Bil je sin revnih staršev, ki so mu za doto dali močno in živo vero. Izidor je vse življenje delal kot najemnik pri nekem veleposestniku. Vsako jutro ga je pot vodila najprej v cerkev in šele nato na polje. Ko je gospodar za to zvedel, pripoveduje legenda, se je nekega dne skril v bližnjo duplino, da bi se prepričal o tem, nato pa ga trdno prijel. Ko se je Izidor vračal iz cerkve, ga je gospodar že hotel okregati, pa je nenadoma zagledal božjega angela, kako z dvema voloma orje njivo. Umetniki upodabljajo Izidorja prav s tem prizorom.

Življenjepis pravi o njem: "Vsa njegova opravila so bila službaBogu. Ko je z roko držal plug, se je pogovarjal z Bogu. Vztrajna povezanost z Bogom mu je dala, čeprav ni nikoli hodil v šolo, tisto vedro jasnost in mirnost, za kateri ga je vskdo zavidal. Časar se ni mogel naučiti iz knjig, je neposredno spoznal od Boga po milosti molitve. Vse njegovo življenje je bilo mistično sporazumevanje z božjo ljubeznijo."

Umrl je 15. maja 1150, ko je dopolnil šestdeset let. Pokopali so ga najprej na župnijskem pokopališču, štirideset let kasneje pa so njegovo truplo prenesli v cerkev in na njegov grob so romali tisoči ter se mu priporočali v vseh dušnih in telesnih zadevah; zlasti v sušnih časih so se zatekali k njemu z molitvijo, da jim izprosi dež. Za svetnika je bil razglašen leta 1622. Njegovo češčenje pa se je že stoletja prej razširilo po skoraj vseh evropskih deželah.


Sveti Izidor (Madridski), kmet

Španska kraljeva družina si je že od nekdaj želela, da bi bil Izidor prištet med svetnike. Skoraj petsto let po njegovi smrti se je to tudi zgodilo; k temu je veliko pripomogla čudežna ozdravitev kralja Filipa III. Ta je namreč nekoč po vrnitvi s potovanja smrtno zbolel. Prosil je, naj mu prinesejo Izidorjevo relikvijo. Ko se ji je dotaknil, je v trenutku ozdravel. Podobnih resničnih čudežev (pa tudi legend) se je v življenju tega preprostega kmeta zgodilo še veliko, mnogo jih je bilo tudi na njegovo priprošnjo. Izidor je še kot mlad fant odšel služit k madridskemu plemenitašu Janezu de Vergasu in pri njem ostal do smrti. Starši so ga vzgojili v veri, pridnosti in poštenosti in gospodar je te njegove vrline znal ceniti in spoštovati. Polja in njive so se ob delu njegovih rok razcvetele in zanemarjeno posestvo si je, največ zaradi njegovih žuljev in truda, opomoglo. Moč za napore je črpal iz vsakodanjega obiska cerkve in, lahko bi rekli, nenehne molitve. Vztrajna povezanost z Bogom mu je dajala vedrost in mir; vse njegovo življenje je bilo mistično sporazumevanje z božjo ljubeznijo, pravi njegov življenjepisec. Čeprav je bil sam reven, je podpiral druge reveže in jim dajal hrano.

Ime: Izhaja iz grškega imena Isidoros, ki je sestavljeno iz imena egiptovske boginje Isis, Izida in grške besede doron, »dar«.

Rodil se je okoli leta 1070 v Madridu v Španiji,
umrl pa 15. maja 1130 v okolici Madrida.

Družina: Njegovi starši so bili revni dninarji. Poročil se je s prav tako ubogo, a pobožno in delavno Marijo Toribijo, s katero je po zgodnji smrti sina edinca živel v deviškem zakonu.

Zavetnik: Velja za zavetnika kmečkega stanu, kmetov, je zavetnik Madrida, priprošnik za dobro žetev, proti suši in za dež.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot kmeta z motiko, žitnim snopom, s koso, cepcem ali lopato. Številne podobe ga prikazujejo, kako kleče pred znamenjem moli, angel pa namesto njega orje njivo.

Čudeži : Najbolj znan je dogodek, ko ga je gospodar našel zatopljenega v molitev, angel pa je z dvema paroma volov oral njivo.

Legende: Ko je nekega jutra, tako kot ponavadi, zjutraj klečal v cerkvi sv. Marije Magdalene, mu otroci pritečejo povedat, kako mu volk na travniku trga živino. Izidor ostane miren, dokonča molitev, ko pa pride kasneje na travnik, najde živino nepoškodovano, volka poleg pa raztrganega.

Pri nas: Sveti Izidor se pogosto pojavlja v slovenski narodni pesmi. Štrekelj navaja kar 14 pesmi o njem iz različnih krajev Slovenije, vse pa se začenjajo z verzom Svet’ Izidor je ovce pasel …

Beatifikacija: Papež Pavel V. ga je leta 1619 razglasil za blaženega, Gregor XV. pa 12. marca 1622 za svetnika. Med svetnike je prišteta tudi njegova žena.

Goduje: 15. maja.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh