Glede na to, da so prvi zapisi nekaj deset tisočletij mlajši od pojava jezika, lahko o zgornjih vprašanjih zgolj spekuliramo in razvijamo teorije – ki so jih jezikoslovci skovali že malo morje in segajo od predpostavke, da se je jezik razvijal počasi z evolucijo človeka, do menj, da se je jezik za razliko od znanja in vedenja, ki sta se razvojala dolgo in zlagoma, pojavil hipno in nenadoma. Ena od teorij celo predpostavlja, da se je jezik moral nujno razviti v komunikaciji med odraslim in »mladičem«, konkretneje med materjo in otrokom. Za razliko od primatov, kjer si samice mladiče, ko jih ne morejo nositi, zadenejo na hrbet, ti pa se oprimejo njihovih dlak, so človeške matere izgubile telesno poraščenost, zaradi česar so otroke morale začeti odlagati, ob tem pa so jih morale pomiriti in jim zagotoviti, da so kljub temu varni.

Kakorkoli že, jezik se je pojavil in sprejeli smo ga kot temeljno sredstvo komunikacije tako v vsakdanjih situacijah kot tudi za udejanjanje kreativnejših pot...