Janez Krstnik je tisti prerok, ki je s svojo dlanjo pokazal na Jagnje Božje, ki je prišlo, da odvzame greh sveta. Temeljni greh je človekova neposlušnost, ki ga je pripeljala do teme, smrti in slepote pred Lepoto. Zato vidimo Sina, ki ponižno in poslušno sestopa k Jordanu. On je služabnik, v katerem se je Oče poveličal, tisti, za katerega je bilo premalo, da privede nazaj Jakobove rodove in Izraelove rešence, marveč je prišel in bil postavljen za luč narodom, da prinese odrešenje do konca zemlje. On je Očetu ne enkrat, ampak nenehno v konkretnosti izgovarjal: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo.« Beseda je tako postala meso in se naselila med nami, da bi vsem, ki jo bodo sprejeli, dala moč, da postanejo Božji otroci. Nad tega moža, ki je prevzel nase podobo hlapca (ranjenega človeštva), se spušča Duh, ki končno tudi v človeški naravi najde prostor svojega počitka in delovanja. Po Kristusu, Jagnjetu, ki je odneslo naš greh, je tudi nam dana milost ponovnega življenja v Duhu, to j...