Ko se oziram po parku, kjer sva dogovorjena za srečanje, si prikličem v spomin podobo nagrajenca, ki stoji pred občinstvom v Gallusovi dvorani, ljudje vstanemo in mu dolgo ploskamo, on pa se zahvaljuje s skromnim prikimavanjem. Ravno tak, iskriv in dobrodušen, me čaka pred vhodom v Fužinski grad. Povabi me v atrij, kjer je majhna kavarna. »Dobro ste videti,« ga pohvalim. »Nisem si mislil, da bom dočakal toliko let, ker sem bil zmeraj malo bolehen,« pravi. »Letos jih bom dopolnil dvaindevetdes...