V čem pisci prepoznavajo svojo pedagoško in v čem katehetsko vlogo? Katere vsebine, ki jih posredujemo pevcem, so v cerkveni glasbi bistvene? Kako se počutijo v katehetski vlogi: smo slovenski cerkveni glasbeniki dovolj usposobljeni za to? Če ne, kje so izzivi? Ali Cerkev dovolj podpira usposabljanja cerkvenih glasbenikov?

Diana Novak (Sv. Duh pri Škofji Loki), uršulinka, organistka

Mislim, da bi mnogi verniki, predvsem pa cerkveni pevci veliko lažje odgovorili na vprašanje: »Katero pesem pojemo na določen cerkveni praznik?« kot pa npr.: »Kateri odlomek iz Svetega pisma se na ta praznik bere pri evangeliju?« Verjetno tu ne gre samo za vprašanje zbranosti pri maši. Uglasbena beseda lahko globlje prodre v človekovo srce, v njem ostane dlje časa ter tiho in vztrajno vpliva na človekovo misel in oblikuje njegova čustva. Marsikdo ima izkušnjo, da si še ves dan prepeva pesem, ki jo je zjutraj slišal oz. pel pri maši. Kar naenkrat pa nas, ob čisto nepričakovanem trenutku, pesem nagovori, potolaži, razveseli, opogumi ...

Uglasbena beseda lahko globlje prodre v človekovo srce, v njem ostane dlje časa.

Cerkveni glasbeniki se velikokrat ne zavedamo, da naše sodelovanje pri bogoslužju presega zgolj glasbeno-izvajalsko vlogo. Ta vloga nam je sicer najbolj domača in tudi sama ji posvečam največ pozornosti. Zavedam se namreč, da le dobro pripravljena in izvedena ljudska, slavilna ali zborovska pesem omogoči, da se bodo navzoči verniki tej izvedbi lahko pridružili s petjem ali pozornim poslušanjem ter s tem sooblikovali bogoslužje. 

Redkeje pa v vlogi glasbenice zavestno prevzemam tudi katehetsko vlogo. Sicer že z izbiro pesmi, interpretacijo besedila pri petju ter z načinom izvedbe nezavedno posredujem vsebino krščanske vere in bogoslužja ter hkrati pokažem svoj odnos do Kristusa in Cerkve. Pri tem kateheza ni v besedah, ampak v rahljanju zemlje, ki pripravlja prostor Svetemu Duhu, ko vstopa v srca vernikov, zbranih pri sveti maši. 

Bolj neposredno me v katehetsko vlogo cerkvene glasbenice izzove neposredna priprava pevcev. Čeprav je na pevskih vajah vedno izziv, kako najbolje izkoristiti dragoceni čas za učenje in ponavljanje pesmi za naslednjo mašo, poskušam vsaj mimogrede z nekaj besedami povedati, npr. zakaj sem izbrala določeno pesem, kakšno povezavo ima s praznikom, liturgičnim časom ali vsebino določenega mašnega dela. Včasih je potrebno tudi razložiti, zakaj nekatera pesem ni primerna. To ni vedno enostavno, saj za to potrebuješ nekaj znanja in tudi širšega razumevanja pomena obreda svete maše. Cerkveni glasbeniki se na tem področju hitro znajdemo »v temi«. Izobraženi smo kot glasbeniki, pedagogi, voditelji ... Področja, kot so teologija ali liturgika, pa raje prepuščamo drugim – predvsem duhovnikom in diakonom, ki so za to bolj usposobljeni. 

Cerkveni glasbeniki smo izobraženi kot glasbeniki, pedagogi, voditelji ... Področja, kot so teologija ali liturgika, pa raje prepuščamo drugim

Na žalost pa se je v Cerkvi predvsem na ravni župnije skoraj povsem izgubil prenos znanja s strani župnika na glasbene sodelavce. Laiki se morajo na področju teologije, liturgike in liturgične duhovnosti znajti sami in si sami poiskati ustrezna znanja. Veseli me, da se v zadnjih letih pri nas odpira vedno več možnosti in je tudi med glasbeniki več pobud za srečanja in izobraževanja. Poleg orglarskih šol imamo zavode in društva, ki pripravljajo predavanja in izobraževanja, revijo Cerkveni glasbenik, srečanja na ravni škofij in dekanij. Zagotovo še niso izkoriščena vsa področja, vendar posameznik lahko najde kar nekaj možnosti za napredovanje. 

Vprašanje pa je, v kolikšni meri se glasbenik zares pusti nagovoriti Svetemu Duhu in ne glede na leta izkušenj dopušča, da ga vsebina bogoslužja nenehno spreobrača. Včasih tudi v tem, da opusti stare navade, ki so se od zunaj »prilepile« na kor domače cerkve, da bi celotno občestvo še bolj postalo del Cerkve, Kristusovega telesa.

Mitja Medved (Beltinci), organist in zborovodja

Na korih slovenskih župnijskih cerkvá je običajno oseba, ki je zadolžena, da pri bogoslužju igra na orgle in večinoma v isti osebi vodi tudi cerkveni zbor. Še pred tem se mora sama temeljito pripraviti tako za igro na orglah kakor tudi za vadenje s cerkvenim zborom. Ali lahko ta oseba nastopi tudi v vlogi pedagoga oziroma celo kateheta, torej tistega, ki »uči z živim glasom«? Poklici in vloge se velikokrat dejansko prepletajo in se dopolnjujejo, ne da bi neposredno posegali drug v drugega. Zato je potrebna pozornost, da poimenovanja poklicev ohranijo svoje ime in osnovno nalogo. Cerkveni glasbenik skupaj z jedrom najbolj dejavnih pri petju, tj. s pevskim zborom, in to v vseh sestavih, je tisti, ki je že po cerkvenem nauku zadolžen, da bogoslužju dviga slovesni značaj, da je vsako bogoslužje na najrazličnejše načine zares slavljenje.

Cerkveni glasbenik skupaj s pevskim zborom je tisti, ki je že po cerkvenem nauku zadolžen, da bogoslužju dviga slovesni značaj.

Zadnjič, v prejšnjem prispevku sem razmišljal o cerkveni glasbi, liturgiji in umetniški vrednosti glasbe kot jeziku nevidnega božjega in o molitvi, ki se poje – odzvanja nevidnega Dobrega s kora na visoki umetniški ravni. Pa naj bo cerkvena pesem ljudska ali umetna. V pričujočem članku pa bom razmišljal še širše. O organistu na koru, čigar služba se naravno prepleta s službo pedagoga in kateheta. Prepleta, nikakor pa ne prekriva!

Kaj je torej cerkveni glasbenik? Je on nekako tudi pedagog ali tudi katehet? Cerkveni glasbenik skupaj z igranjem na orgle in z zborom sooblikuje glasbo pri vsakem bogoslužju in s tem prispeva k njegovemu slovesnejšemu značaju. Manj pa nam je morda pred očmi njegova delovna vloga, da je posredno pri tem lahko tudi pedagog in katehet.

S temeljito pripravo postane cerkveni glasbenik najprej učenec. Program najprej v sebi ponotranji: z igranjem skladb na orglah in petjem posameznih melodij. S tem besedila še bolj poglobljeno premisli, opazuje in se tudi študijsko poglobi v pomene besed, ter se v tihoti – kakor novorojenec – pusti poučiti vsemu, kar je v posameznih besedah in med njimi vsebovano. Če gre za biblična besedila, bo samo prisluhnil sporočilom Duha v njih. Če so besedila delo pesnikov, torej delo »človeških rok«, bo pozoren na kakovost in globino navdiha. Tako pripravljen cerkveni glasbenik nato (kot dober pedagog in katehet) skladbo predstavi in ponudi pevcem v učenje. Spremlja njihov napredek ter z njimi ponavlja skladbo, pesem, kar dejansko lahko postane tudi molitev.

S temeljito pripravo postane cerkveni glasbenik najprej učenec.

Na tem mestu zato spominjam, kako pomembno je izobraževanje mladih glasbenikov na orglarskih šolah v naših škofijah, celo sam študij na Oddelku za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poučevanje v veri v domačih župnijah in premišljevanje Svetega pisma. Pomembno je nadaljnje izobraževanje glasbenikov na različnih seminarjih, na srečanjih cerkvenih glasbenikov v okviru Slovenskega Cecilijinega društva in okroglih mizah, ki jih organizirajo cerkvenoglasbene organizacije.

Služba cerkvenega glasbenika je zategadelj, če parafraziram Johanna Sebastiana Bacha v uvodu v svoj lahko bi rekli tudi »Mali (glasbeni) katekizem«, najprej odgovornost in služenje ljubemu Bogu, občestvu bratov in sester pa v uk.¹ Mar ni to, pravzaprav, največje plačilo? 

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (3/2025).