Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Jožef in Anchiete

Objava: 18. 10. 2005 / 08:50
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:42
Ustavi predvajanje Nalaganje

Jožef in Anchiete

Jožef, Jože, Jos, Josip, Joža, Jožko, Joži, Juš, Pino; Josipa, Jozefa, Jozefina, Joža, Jožefa, Jožica, Jožka, Pepca, Pina, Zefa Žefa, Žefka, Zefka, Fina, ...

Današnji blaženi je bil po rodu Bask. Rodil se je na Kanarskih otokih leta 1534. Že s sedemnajstimi leti je vstopil v jezuitski red. Na univerzi v portugalskem mestu Coimbri je študiral retoriko in dialektiko ter začel študij filozofije. V njegovem času je prevladovalo mnenje, da bi podnebje v na novo osvojenih prekomorskih področjih Južne Amerike moglo blagodejno vplivati na človekovo zdravje. Jožef je bil rahlega zdravja, zato so ga predstojniki poslali čez Atlantik v pravkar ustanovljeno brazilsko jezuitsko podprovinco. Leta 1553 se je izkrcal v Sao Salvadorju do Bahia de Todos os Santos kot jezuitski brat laik.

S provincialom Manoelom da Nombrega je ustanovil kapelo in kolegij na ravnini Piratininga, kjer je jedro današnjega velemesta Sao Paulo. Tu je deloval deset let kot katehist in profesor latinščine.

Posvečal se je tudi skrbi za Indijance. V kratkem času se je naučil jezika, ki so ga govorili domačini ob brazilski obali, zato je mogel med njimi začeti misijonsko delo. Hkrati je skušal nomadske Indijance naseljevati v tako imenovanih jezuitskih redukcijah (poznamo jih tudi v drugih južnoameriških državah). Krščeval jih je, spovedoval in delil poslednje zakramente. Toda pri tem je doživel tudi razočaranje. Indijance so jezuiti imeli najprej za bistre in dobre divjake, toda pozneje so jih opisovali kot ljudožrce, spolne razuzdance, brez smisla za red in kot nevedneže. Jožef je pisal leta 1555 takole: »Vsi želimo in prosimo Gospoda za eno stvar, da bi v tej deželi živelo veliko kristjanov, ki bi mogli obvladati domačine, ki so tako neukročeni in trmasti v uživanju človeškega mesa ter nepokorni predstojniku, da bo zelo težavno brez tega zdravila utrditi to, kar ustvarjamo.«

Leta 1566 je bil posvečen v duhovnika. Njegovo življenje bi mogli imenovati sveta pustolovščina. Pri Morro da Gloria na jugu Brazilije je bil navzoč pri bitki med Portugalci in francoskimi Hugenoti, ki jim je pomagalo indijansko pleme Tamoi. Sodeloval je pri ustanovitvi današnjega mesta Rio de Janeiro. Pozneje je bil imenovan za predstojnika misijona v Sao Vicente. Enajst let je bil provincial jezuitske province. V 44 letih misijonskega dela je štiridesetkrat prehodil 2.500 km dolgo obalo od Pernambucha do Sao Vicente. Umrl je 9. junija 1597.

Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel že leta 1617, pozneje pa je zastal. 22. junija 1980 je papež Janez Pavel II. Jožefa iz Anchiete razglasil za blaženega. Pri tem je poudaril njegovo veliko in neutrudno gorečnost, delo za človeški napredek in obrambo Indijancev pred krivicami kolonizatorjev.

Nazaj na vrh