Srečamo jo že na prvih straneh Svetega pisma, potem ko Gospod Bog iz zemeljskega prahu izoblikuje človeka in v njegove nosnice dahne življenjski dih (1 Mz 2,7). Človeka Bog postavi v vrt proti vzhodu v Edenu. V ta raj se vrine kača, padli angel, ki človeku zavida odnos z Bogom ter posledično sijaj Božje ljubezni, zato nenehno napada tako podobo Boga kakor podobo človeka. Kača, ki je oče laži, v človekovo srce vsiljuje glas, nasproten Očetovemu, da bi človeka peljal stran od Besede, stran od odnosa ljubezni in bi človek postal umrljiv, ranljiv, sam, prestrašen in izgubljen. Kača nadaljuje svojo pot do src ljudi vse do danes. Toda vmes se utelesi Božji Sin, ki prevzeto človeško naravo ohrani čisto pred zlom in v svojem telesu uniči greh ter tako dopolni odrešenjsko delo. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan in zapeljuje vesoljni svet (Raz 12,9), je sicer vržena na zemljo in z njim vred tudi njegovi angeli, toda njihov čas je omejen. Čeprav nas kača še rani, je njena g...