Ko smo brali pismo apostola Janeza in se čudili jasnosti sporočila, smo spoznali, kako globoka je naša potreba po jasni razlagi Božje besede. »Bog je luč in v njem ni nobene teme. Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu hodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu z resnico. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha« (1 Janez 1,5-7). Janezove besede so nas nagovorile. Jasno nam je bilo, da moramo te besede ne le vzeti zares, pač pa jih tudi živeti. Življenje v zamerah in neodpuščanju ne pomeni le tavati v temi, pač pa hkrati pomeni, da med seboj nismo povezani. Apostol Janez še dodaja: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (1 Janez 1,9).

Očitno se vsak proces odpuščanja začenja s priznanjem lastnega greha in ne...