Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Sončna krema

Različni izdelki za zaščito pred soncem vsebujejo UV-filtre, ki našo kožo zaščitijo pred nevarnimi sončnimi žarki. Del spektra sončnih žarkov (UVB-žarki) povzroča opekline na koži, prav tako se kot odgovor na te žarke pojavi zagorelost kože. UVA-žarki pa so bolj nevarni, saj prodirajo v globje plasti kože in povzročijo dolgotrajne in intenzivnejše poškodbe, kot so prezgodnje staranje, sončne pege in v hudih primerih kožnega raka. Da bi se pred temi posledicami zavarovali, v kreme vključujemo UV-filtre, ki jih v grobem delimo na anorganske in organske filtre.

Da bi se pred temi posledicami zavarovali, v kreme vključujemo UV-filtre, ki jih v grobem delimo na anorganske in organske filtre.

Anorganski oz. mineralni filtri delujejo po principu ogledala. Na koži namreč naredijo zaščitni sloj, ki sončne žarke odbije in razprši in tako prepreči, da bi sonce poškodovalo našo kožo. Prepoznaš jih po tem, da na koži pustijo belo sled. Med njimi sta najbolj znana titanov dioksid in cinkov oksid, ki sta zelo učinkovita, hkrati pa neproblematična in sta zato primerna tudi za otroke in ljudi z občutljivo kožo. Na drugi strani so organski filtri, ki našo kožo zaščitijo tako, da nase vežejo UV-žarke (jih absorbirajo) in jih nato sprostijo kot manj škodljivo valovanje. V izdelkih se navadno pojavijo kombinacije obeh vrst filtrov, njihova količina pa se kaže v različno visokem zaščitnem faktorju izdelka. Da pa lahko UV-filtri opravijo svojo nalogo, je pomembno, da sončno kremo nanašamo v dovolj veliki količini ter jo ponovno nanesemo po dveh urah oziroma vsakič po kopanju in rekreaciji.

Balzami za ustnice z UV-zaščito

Poleg kože je pomembno, da pred nevarnimi sončnimi žarki zavarujemo tudi svoje ustnice, ki so še posebej občutljive in nagnjene k opeklinam in se zelo hitro izsušijo. Balzami za ustnice z UV-zaščito delujejo na enak način kot sončne kreme za obraz ali telo, vendar pa so formulacije prilagojene in vsebujejo še druge aktivne sestavine, ki še dodatno negujejo občutljive ustnice.

Balzami za ustnice z UV-zaščito delujejo na enak način kot sončne kreme, vendar so formulacije prilagojene.

Navadno je prisotna manjša količina UV-filtrov, zato so tudi zaščitni faktorji nekoliko nižji, npr. SPF 6 ali SPF 15, vendar pa vsebujejo večje količine voskov in rastlinskih masel, ki ustnice mehčajo in hkrati zagotovijo, da vlaga ostaja v ustnicah in se tako ne izsušijo.

Repelenti proti komarjem in klopom

Komarje in klope privlačijo vonjave kože in ogljikov dioksid, ki ga izdihujemo. Poleg tega si pri iskanju tarče pomagajo z našim gibanjem, oddano toploto in seveda z vidom. Z repelenti poskušamo vplivati na čutila teh žuželk (predvsem vonj in okus), da nas ne morejo najti in posledično pičiti.

Z repelenti poskušamo vplivati na čutila žuželk.

V osnovi delujejo po kombinaciji treh mehanizmov: prvi je neprijeten vonj, ki je žuželkam premočan in jih zato odganja; drug način je prekrivanje našega vonja, tako da nas insekti ne zmorejo prepoznati. Zadnji in bolj kompleksen način pa je vezava sestavin repelenta na receptorje za vonj pri insektih – njihovi receptorji so blokirani in tako niso več zmožni zaznati naših vonjav, ki jih načeloma privlačijo. Med najbolj pogostimi aktivnimi sestavinami so dietiltoluamid ter pikaridin (sinteznega izvora) in razna naravna eterična olja z močnim vonjem, kot so npr. limonska trava, sivka, poprova meta, evkalipt in drugi. 

Hladilni geli

Ko nas pičijo insekti, vbrizgajo v naše telo svoj strup, da lahko sesajo kri. Naš imunski sistem se na strup odzove z vnetno reakcijo, ki jo poznamo kot otekanje, bolečino, srbenje in rdečico. Hladilni pripravki delujejo tako, da blažijo vnetno reakcijo in hkrati pospešujejo celjenje kože. Pogosti sestavini v teh izdelkih sta mentol in kafra, ki sta zelo hlapna in iz kože po nanosu hitro hlapita, kar povzroča hladilni učinek.

Hladilni pripravki delujejo tako, da blažijo vnetno reakcijo in hkrati pospešujejo celjenje kože.

Poleg tega v izdelke vključujemo še različne naravne sestavine, ki imajo protivnetne lastnosti in pomirjajo srbenje, to so: kamilica, aloe vera, ognjič, svetlin … Kadar piki povzročijo hujše vnetje ali alergijsko reakcijo, pa posegamo po tudi bolj specializiranih farmacevtskih pripravkih. Ti poleg naštetih sestavin vsebujejo še lokalne anestetike, ki povzročijo omrtvičenje na mestu nanosa; antihistaminike, ki zavirajo izločanje histamina (ta se sprošča v telesu ob alergiji in povzroča srbenje, otekanje, rdečico) ter steroidne hormone, ki zavirajo delovanje imunskega sistema in onemogočijo, da bi se naše telo odzvalo na alergijo.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.