Zapri
Iskanje

Predavanje Martina Sušnika o prostem času in svobodi

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 27. 10. 2021 / 11:03
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 27.10.2021 / 14:54
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Predavanje Martina Sušnika o prostem času in svobodi

Predavanje Martina Sušnika o prostem času in svobodi
Martin Sušnik med predavanjem. Foto: Ivo Žajdela
Zavod Philosophia perennis je v sodelovanju s Katoliškim inštitutom in založbo Družina v torek, 26. oktobra, v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani pripravil predavanje slovenskega filozofa Martina Sušnika iz Argentine.

Predavanje je imelo naslov »Prosti čas in svoboda. Filozofski pogled na otium« (otium nima slovenske prevodne ustreznice).

Ali še vemo, kaj je prosti čas?

Predavatelj je poskušal odgovoriti na vprašanja, kot so: Ali še vemo, kaj je prosti čas? Ali naše izkušnje prostega časa pomenijo resnični »rez« z našim aktivnim življenjem, ali pa so njegovo prikrito nadaljevanje? Ga morda posvetimo temu, v kar so nas prepričali, da so naše želje, dejansko pa ni ravno tako? Do katere mere je naš »svoboden čas« res svoboden? Kako je prosti čas odvisen od človekove svobode, zlasti notranje svobode?

Prostega časa je premalo, ga nimamo, ali je omejen

Uvodoma sta gostitelj dr. Simon Malmenvall s Katoliškega inštituta in dr. Matija Ogrin iz zavoda Philosophia perennis pozdravila poslušalce in predavatelja. Ogrin je v krajšem nagovoru izpostavil glavno težavo našega prostega časa, da ga je premalo, da ga nimamo, ali da je omejen, in s tem izzval predavatelja. Martin Sušnik se je s to »težavo« povsem strinjal. Pri predavanju si je pomagal z več filozofi (Erich Fromm, Josef Pieper itd.), ki so obravnavali to temo.

Predavanju je prisluhnila »izbrana« publika. Foto: Ivo Žajdela

Prosti čas je predvsem čas, v katerem lahko delamo tisto, kar želimo. Predavatelj se je usmeril predvsem na to, ali današnji človek svoj prosti čas res (u)porabi in živi na kakovosten način. Po Frommu smo namreč (torej že dolgo) predvsem pasivni in odtujeni potrošniki.

Tak človek ni svoboden, da bi (kakovostno) doživljal svoj prosti čas, saj v tem času dela tisto, kar mu narekuje industrija. Danes ga »zapravlja« v trgovinah, predvsem trgovskih središčih ter ob različnih zaslonih, od televizije, prenosnega telefona, tablic in še česa.

FOTO: Ivo Žajdela

Sami si ustvarjamo ječe ravno v prostem času

Martin Sušnik se je ob tem vprašal, kaj je ob vsemogočnosti ekrana v našem življenju sploh še realno. Veliko ljudi je postalo od teh posrednikov odvisnih. Zato, namesto da bi izkoristili prosti čas, kot je dejal, ga (u)porabljamo, da se še bolj oddaljimo od nas.

V prostem času tako nismo samo potrošniki, ampak tudi proizvajalci, s tem, ko dajemo na splet razne vsebine. Ustvarjamo (si) ponarejeni jaz, selfi in se všečkamo. Tako si sami ustvarjamo ječe ravno v prostem času. Kot je dejal, je izkušnja časa s tem totalizirana z delom, saj ves čas delamo. Temeljno vprašanje torej je, do katere mere uporabljamo prosti čas tako, da rastemo kot ljudje. Po predavanju je dr. Ogrin povezoval krajšo razpravo med predavateljem in poslušalci.

Temeljno vprašanje torej je, do katere mere uporabljamo prosti čas tako, da rastemo kot ljudje.

Slovenski filozof iz Buenos Airesa

Martin Sušnik je slovenski filozof iz Buenos Airesa. Na Instituto Superior Nuestra Señora de La Paz v Buenos Airesu poučuje filozofijo vzgoje (pedagogiko), etiko in družbeno filozofijo. Na Instituto Superior Marista poučuje metafiziko in na katedri za filozofijo na Katoliški univerzi v La Plati filozofsko teologijo.

Filozofijo uči mlade, tudi srednješolce. Ustvarjalen je tudi kot glasbenik in scenski umetnik. Dejavno je vključen v Fundación Emilio Komar in v slovenski zavod Philosophia perennis. S predavanji in članki je močno povezan s slovenskim krogom realistične filozofije. Že nekaj časa je stalni avtor kolumen v Družinini prilogi Slovenski čas.



Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh