Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kamila Battista

Objava: 14. 10. 2005 / 08:05
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:40
Ustavi predvajanje Nalaganje

Kamila Battista

Kamila, Camilla, Kamil.

Blažena Kamila Battista iz Varana, mistikinja, klarisa, goduje 31. maja

Mestece Camerino v osrednji Italiji je svoj največji razcvet doživljalo v času kneza Julija Cezarja iz Varana, ki je bil velik mecen umetnosti, vešč vojščak, spreten diplomat in dober gospodar. Prvorojenka med njegovimi otroki je bila Kamila, ki se je rodila 9. aprila 1458. Po očetu je podedovala vojaški čut in v mladosti uganjala različne vragolije, kot sama pravi v svoji avtobiografiji. Kljub temu pa se je že kot otrok po navdihu nekega pridigarja zaobljubila, da bo vsak petek potočila solzo v spomin Jezusovega trpljenja. To se je seveda slabo ujemalo z njenim lahkomiselnim in uživaškim življenjem. Počasi pa se je le začela spreminjati, brati duhovno literaturo, čeprav so jo zaradi tega zbadali in se iz nje norčevali. Po dolgih notranjih bojih in bolečinah se je z osemnajstimi leti odločila, da vstopi v samostan klaris v Urbinu. Tu se je začela razvijati njena globoka mistika, podkrepljena celo z videnji. Osrednja točka njenega duhovnega življenja je postalo Jezusovo trpljenje, zlasti bolečine njegovega srca. Umrla je 31. maja 1524.

»O Bog, pomagaj mi! O Bog, ne zapuščaj me v tem odločilnem trenutku! O Bog, daj mi moč, ker moje moči pešajo. Nič več ne morem: drži me s svojo usmiljeno roko! O Bog, ti si zadremal v čolnu moje duše, in morski vihar me potaplja … Gospod Jezus, brez tebe ne more biti miru in tišine. O dobri Jezus, kako trde so besede, da naj vzamem križ nase! … Ali ne veš, kako slabotna sem za prenašanje trpljenja? Gorje mi! Če si ti, odsvit nebeške luči … bil dvignjen na križ, ali naj bom jaz, ki sem prah in pepel, brez križa? Ti, ki nisi storil greha, si bil zame križan, ali naj se jaz branim biti križana zate? Daj, Gospod, naj bom tako velikodušna in hvaležna, da bom z vsem srcem želela trpeti zate, biti križana zate!«

»Dobrotljivi moj Gospod, kako se ti bom zahvalila, da prenašaš mene, ki sem se tisočkrat huje pregrešila kot Judež? Njega si naredil za svojega učenca in mene si napravil za svojo nevesto in hčer … Moj Jezus, jaz sem te izdala ne enkrat kakor on, ampak tisočkrat in tisočkrat …

Kdo te je križal? Jaz. Kdo te je bičal pri stebru? Jaz. Kdo te je kronal s trnjem? Jaz. Kdo te je napajal s kisom in z žolčem? Jaz. Moj Gospod, ali veš, zakaj ti pravim, da sem vse to storila? Zato ker sem v tvoji luči videla, da so te veliko bolj užalili in užalostili moji smrtni grehi, kakor pa so te užalili in užalostili tisti, ki so ti povzročili vse tiste muke.«

»Spomni se, moj Jezus, koliko sem te stala! Spomni se, usmiljeni Bog, kako drago si plačal mene, grešnico, na grenkem lesu križa! Spomni se, moj dobri Odrešenik, tega, kar sem želela storiti, in ne tistega, kar sem storila! … O dobri Gospod Jezus Kristus, kolikokrat sem ti dala grenkega žolča namesto sladkega medu, ki si mi ga ti dal! … Daj mi že milost, da ti bom vračala … dobro, ne slabo, hvaležnost, ne nehvaležnosti, in da bom vedno čutila grenkobo, ko bom mislila ali storila kaj zoper tvoje veličanstvo; da ti bom v prihodnje vračala ljubezen, kri za kri, življenje za življenje.«
Nazaj na vrh