Zapri
Iskanje

Katarina Sienska

Objava: 22. 04. 2005 / 11:08
Oznake: Svetniki
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Katarina Sienska

Katarina Sienska
Katarina, Kaja, Karin, Karen, Karina, Kata, Katalina, Katarinca, Kati, Katica, Katja, Katjuša, Katka, Katra, Katrca, Katrina, Keti, Ketrin, Katarinca, Katarinica, Katia

Običaji: Ime Katarina pomeni "čista" in spada med zelo pogosta imena v Sloveniji.

Bila je predzadnje dete izmed petindvajsetih otrok premožnega barvarja volne Jakoba Benicasija v Sieni. V sedmem letu je že naredila zaobljubo vednega devištva. Pozneje so tiščali vanjo zlepa in zgrda, naj se poroči z bogatim ženinom. Slednjič so starši spoznali, da si je izbrala najboljšega Ženina in je niso več nadlegovali.

Dvajsetletna je stopila v tretji red sv. Dominika. Od očeta si je izprosila celico na vrtu in je v njej živela tri leta v samoti. A tudi to sveto dušo je mučil skušnjavec. Ko so nekoč skušnjave minile, se je vsa utrujena zatekla k Jezusu, rekoč: »Kje si vendar bil, ko sem bila vsa vznemirjena od teh grdih skušnjav?« - »Bil sem sredi tvojega srca, ko sem videl, da ne privoliš,« ji odvrne Jezus.

Po treh letih je šla med ljudi in postala tolažilni angel trpečim. Gospod jo je obdaroval z velikimi milostmi in razodetji. Vendar, tudi njej ni prizaneslo obrekovanje, celo, da je nesramnica. Tedaj se ji je prikazal Jezus z dvema kronama: v desnici je imel zlato, z dragulji posuto, v levici trnjevo. Reče ji: »Draga hči, glej, z obema tema kronama boš kronana, toda ne hkrati. Izberi si sama: Ali naj te zdaj v življenju ovenčam z zlato in po smrti s trnjevo, ali zdaj v življenju s trnjevo in po smrti z zlato?« »Moj Gospod, že lep čas je, ko sem zatajila svojo voljo, da bi spolnjevala tvojo; zato ne gre meni izbirati. Pa če hočeš, da ti odgovorim, hočem v tem življenju vedno spolnjevati tvojo voljo in iz ljubezni do tebe hočem vsako trpljenje vzeti, kakor da je veselje.« In segla je po trnjevi kroni.

Čeprav ponižna, je bila s svojimi pismi papežu in kardinalom, knezom in kraljem angel miru in velika dobrotnica človeštva. Nagnila je papeža Gregorja XI., da se je vrnil iz avignonske sužnosti v Rim. Umrla je 29. aprila 1380, stara triintrideset let.

Na ta dan goduje.
»O večna in neskončna dobrina, ti, ki noriš od ljubezni! ... Ti si se zaljubil v svojo stvar, zagledal si se vanjo in si tako rekoč pijan od skrbi za njeno zveličanje; ona beži pred tabo in ti jo iščeš; ona se oddaljuje in ti se približuješ; bliže nisi mogel priti, kakor da si si nadel njeno človeško naravo.«

Ime: V grščini ima dve sorodni obliki: Aikaterina in katharine, obe pa se povezujeta z grško besedo kathara, »čista«.

Rojena: 25. marca 1347.

Kraj rojstva: Siena v Italiji.

Umrla: 29. aprila 1380.

Kraj smrti: Rim, prav tako v Italiji.

Družina: V družini premožnega barvarja Jakoba di Benincasa in Lape di Piagenti sta se kot zadnji izmed štiriindvajsetih otrok rodili dvojčici Katarina in Ivana, ki pa ni preživela.

Tretji red: Okoli leta 1364 je vstopila v tretji red spokornic sv. Dominika (dominikank) in tri leta popolnoma odmaknjena živela v svoji sobici v rojstni hiši.

Spokornost: Živela je skrajno vzdržno, uživala le surovo zelenjavo in vodo, komaj kaj spala in se na vse mogoče načine trpinčila: nosila je verigo in se z njo bičala.

Preizkušnje: V svoji samoti in odmaknjenosti je med drugim doživljala tudi globoko notranjo krizo in skušnjave, kasneje pa tudi nerazumevanja in obrekovanja pri svojem delu.

Poslanstvo: Poleg globokega duhovnega življenja, skrbi za bolnike in grešnike je odločilno posegala v politiko in reformo Cerkve. Bila je svetovalka vladarjev, papežev, pa tudi preprostega ljudstva. Zavzemala se je za edinost Cerkve in dosegla papeževo vrnitev iz Avignona v Rim.

Stigme: Leta 1375 je v Pisi med molitvijo v kapeli sv. Kristine prejela stigme (znamenja Kristusovih ran), ki pa jih je skrivala do smrti.

Videnja: Bila je deležna številnih videnj in zamaknjenj. Leta 1367 se ji je Kristus prikazal v vsem svojem sijaju ter se slovesno zaročil z njo (»mistična zaroka«).

Dela: Bila je nepismena, a je za sabo pustila obsežen opus pisem (381), Knjigo božjega nauka (ali Dialog) in 25 molitev.

Zadnje besede: »Bodite prepričani, da je edini vzrok moje smrti vnema za Cerkev, ki me razjeda.«

Zavetnica: Je zavetnica Italije in Rima, sozavetnica Evrope, zavetnica peric, proti glavobolu, proti kugi; zavetnica umirajočih in dominikanskih tretjerednic.

Upodobitve: Upodabljajo jo v oblačilu dominikanskih tretjerednic, dolgi beli obleki s temnim plaščem. Pogosto drži v roki srce, lilijo, križ ali knjigo. Na glavi ima trnjevo krono, pogosto pa je upodobljena z obolelimi za kugo.

Beatifikacija: 29. junija 1461 jo je papež Pij II. razglasil za svetnico, Pij XII. leta 1939 za zavetnico Italije, Pavel VI. leta 1970 za cerkveno učiteljico, Janez Pavel II. pa za sozavetnico Evrope.

Goduje: 29. aprila

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh