Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Katoliška gimnazija ni tovarna pridnosti

Za vas piše:
Urban Šifrar
Objava: 27. 08. 2025 / 21:29
Čas branja: 14 minut
Nazadnje Posodobljeno: 27.08.2025 / 21:37
Katoliška gimnazija ni tovarna pridnosti
Vir: Rok Rakun, PPR.si

Katoliška gimnazija ni tovarna pridnosti

Kaj je smisel slovenskih katoliških gimnazij? Kako drugačne so od državnih, koliko je v njih katoliškega in kako se spopadajo s problemi sodobnih dijakov? Zakaj nimamo tudi katoliških poklicnih srednjih šol in kaj bi najprej spremenili, če bi izginile finančne omejitve? Pogovarjali smo se z direktorjem Zavoda sv. Stanislava Tonetom Česnom in škofovim vikarjem za Škofijsko gimnazijo Vipava Gabrielom Kavčičem.

Kot predstavnika Cerkve in vajinih gimnazij, zadolžena za nadzor, vizijo in tako naprej – kaj je njun smisel, zakaj obstajata?

Tone Česen: Da se je Cerkev sploh vključila v vzgojno-izobraževalno delo, tudi v Sloveniji, je posledica dolgoletne, večstoletne izkušnje Cerkve po vsem svetu, ki je bila vključena v vzgojno-izobraževalno delo. Tako je tudi pred več kot 100 leti v Ljubljani takratni škof Jeglič želel, da bi začeli s katoliško šolo, in je takrat ustanovil današnjo Škofijsko klasično gimnazijo v Zavodu svetega Stanislava, kot ga je že sam poimenoval. Pred drugo svetovno vojno je tako začel z vzgojnim poslanstvom Cerkve v Sloveniji. Če bi pogledali širše po svetu, bi videli, da je katoliških šol zelo veliko, v nekaterih državah celo pretežni del, sploh v severni Evropi. V osamosvojeni Sloveniji po letu ‘91 je nastala želja, da bi iz že obstoječih šol, kot so bile v Želimljah, Vipavi in v našem primeru Ljubljani, začeli s katoliško šolo – najprej z gimnazijo, nato se je to širilo s...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh