Spoštovani gospod Anton! Omenjate nekatere pomisleke o tako imenovanih »poslednjih rečeh«: smrti, sodbi, pogubljenju, vicah in nebesih. Površno oznanjevanje, ki pri pogrebih vse pokojne brez razlike »pošlje v naročje nebeškega Očeta«, lahko res koga zmede. Res pa je, da je oznanjevanje pri pogrebih zelo občutljivo, ker lahko prizadene svojce. Ne moremo pa mimo nekaterih dejstev. Ta so: s smrtjo se konča naše zemeljsko življenje in s tem čas za sprejem ali odklonitev Božje milosti in čas zasluženj. Naj najprej pojasnim nauk glede posebne in vesoljne sodbe.

Zlasti Nova zaveza govori o sodbi prvenstveno s pogledom na končno srečanje s Kristusom ob njegovem drugem prihodu, vendar večkrat potrjuje tudi takojšnje povračilo neposredno po smrti vsakega posameznika po njegovih delih in po njegovi veri. Upoštevati moramo tudi drugačno dojemanje časa. Pri Bogu je tisoč let kakor en dan in en dan kakor tisoč let. K vesoljni sodbi in vstajenju naših teles se bomo zbrali vsi, tudi svetn...