Tako enoto večina jezikoslovcev imenuje konstrukcija. Z ustaljenostjo mislimo na to, da mora na določenem mestu stati določena beseda ali beseda iz ozko zamejenega nabora, da celotna zveza izraža določeni predvidljiv pomen. Pomen celote takih konstrukcij lahko razberemo iz pomenov posameznih besed – na to opozarjam, ker pri vseh tipih besednih zvez to ne drži. Če na istem mestu stoji katerakoli druga beseda, je celotna zveza ali nesmiselna ali pa izraža kak drug, nepredvidljiv pomen. Tak primer ustaljene enote je poved v naslovu: kdaj, če ne zdaj. Konstrukcija je sestavljena tako: vprašalni zaimek (kdo, kaj, kam …) + če ne + samostalnik/prislov/pridevnik. Na mestu plusov so lahko različne besede ali celo stavek, lahko pa tudi ni nobene besede – v naslovni povedi se pojavljajo le osnovne, to je obvezne besede. Prvi del deluje kot napoved oziroma podobno kot retorično vprašanje, drugi del (po vejici) pa kot odgovor na vprašanje v prvem delu. V spodnjih primerih se kaže večja raznolikost ...