Res je, da se Evropa nezadržno preoblikuje skozi niz manj spektakularnih, a globokih premikov. Če leto 2015 lahko označimo kot prelomno zaradi migrantskega in begunskega vala ter njegovega vpliva na družbeno mnenje, politično perspektivo in začetek sprejemanja globalne realnosti (ali pa vsaj začetek konca tlačenja glave v pesek, kar smo na naši celini vešče počeli od ekonomske krize 2008 in revolucij po afriški obali Sredozemlja 2011), danes živimo v času prekrivajočih se kriz: podnebnih, varnostnih in družbenih. Dogajanje je našo regijo – srednjo in vzhodno Evropo – znova spomnilo, da tu pravzaprav poteka hrbtenica stare celine. Padec socialističnih režimov je omogočil nastanek okoliščin za ureditev skolioznega stanja, ki je celinsko os po drugi svetovni vojni potiskalo v zahodno Evropo, kjer pa se z evropskim vzhodom nikoli niso zares ukvarjali, kaj šele ga poskusili razumeti. Z novo perspektivo prihaja pa tudi odgovornost in najprej si moramo iskreno odgovoriti na vprašanje, s kater...