Kje in kdaj smo izgubili čas za branje?
Kje in kdaj smo izgubili čas za branje?
Kaj se dogaja in kje iskati razloge za upad, ki očitno ni omejen samo na eno področje znanja? Odgovori niso preprosti. Branje namreč ni le ena od treh pismenosti, ki jih preverja mednarodna raziskava, temveč temeljna kognitivna veščina: brez zmožnosti natančnega razumevanja prebranega težko razvijemo veščine za uspešno reševanje matematičnih ali naravoslovnih nalog. Zato razmislek o bralni pismenosti ne sme ostati omejen na pouk slovenščine ali na kakovost izobraževanja. Ozreti se moramo širše in se vprašati ne le, zakaj mladi berejo manj, ampak kje in kdaj smo kot družba izgubili čas za branje.
Pri tem ne mislim na trenutek, ko smo nehali brati, saj v resnici beremo ves čas, morda več kot katerakoli generacija pred nami. Od jutra do večera so pred nami besede: novice, elektronska sporočila, objave, komentarji, podnapisi in najrazličnejša besedila na zaslonih. Mislim na nekaj drugega: na čas, ki smo ga nekoč lažje namenili prostočasnemu branju, na tiho druženje s knjigo, ki ga niso vsa...



