Dom je prostor, hiša, kjer nekdo stalno živi, od koder izhaja, navaja SSKJ. Otroci ga narišejo kot hišo in pred njo svojo družino. Odrasli radi rečemo, da je dom tam, kjer je srce. Zdomci ga razumejo kot domovino, domačo vas. Papež Frančišek piše o skupnem domu na zemlji. Jožica Ličen pa ga je opisala kot drevo s koreninami, enim deblom in številnimi vejami; ko sije, je vsem lepo, ko je vihar, je vsem težko. Trdne korenine in pokončno deblo sta kot domača hiša, ki je najboljše zatočišče.

Težko pa je človeku, če so mu korenine izruvane ali deblo požagano. Kako težko, mi je zaupala mama treh otrok, ki so jim poplave odnesle varno zavetje in lepe spomine, pustile pa le gole stene: »Kaj je lahko še hujšega? Morda le to, da nekoga izgubiš.«