Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ko izgine srednji razred, izgine tudi prihodnost

Za vas piše:
Urban Šifrar
Objava: 18. 05. 2026 / 10:27
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 34 minut
Nazadnje Posodobljeno: 18.05.2026 / 10:42
Ko izgine srednji razred, izgine tudi prihodnost
Slovenski čas
Vir: Janez Zupan/Družina

Ko izgine srednji razred, izgine tudi prihodnost

Če uvažamo delovno silo zato, ker je cenejša, ali s tem ne priznavamo, da smo obstali v modelu, ki vedno tekmuje samo navzdol? Če srednji razred izginja, ali ni to že alarm, da se razkraja sama družbena pogodba – zaupanje, mobilnost in občutek skupne prihodnosti? Gostili smo ekonomista dr. Roka Spruka, predavatelja na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, in pa Miha Gartnerja, učitelja geografije in zgodovine ter predsednika Območnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Celju.

Če pogledamo podatke, je Slovenija dejansko od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja gospodarsko precej napredovala. Realni BDP se je več kot podvojil, tudi produktivnost se je močno povečala. Po drugi strani pa ima veliko ljudi občutek, da si kljub delu in kljub vse višjim plačam, vsaj v teoriji, vse težje ustvarijo neko stabilno življenje, družino, si privoščijo dom in tako naprej. Ali tudi vidva občutita ta nenavadni razkorak in kako si ga razlagata?

Rok Spruk: Ja, seveda. V Sloveniji, če gledamo po bruto domačem proizvodu, smo imeli od leta 1990 dober kumulativni napredek. Istočasno pa je treba povedati, da je raven dohodka v državi v gospodarstvu odvisna od več dejavnikov. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki določa dolgoročni življenjski standard naroda in države, je delovna produktivnost. Ta določa, kakšen bo končni proizvod, ki ga bodo podjetja proizvedla, in, seveda, kakšna bo raven plač oziroma dohodkov iz dela, ki ga bodo podjetja lahko financirala. Tukaj opažamo dva de...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh