Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ko Tajvanci zapojejo po slovensko: Čopijeva psalmska kantata za dr. Janeža

Objava: 14. 10. 2025 / 16:37
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 11 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.10.2025 / 16:44
Ko Tajvanci zapojejo po slovensko: Čopijeva psalmska kantata za dr. Janeža
Slovenski čas
Vir: Osebni arhiv Ambroža Čopija

Ko Tajvanci zapojejo po slovensko: Čopijeva psalmska kantata za dr. Janeža

Doma in v svetu uveljavljeni skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Ambrož Čopi je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in tragičnih dogodkov, ki so mu sledili, ustvaril Psalmsko kantato, posvečeno dr. Janezu Janežu. Delo za soliste, zbor in orkester so konec julija krstno izvedli na Tajvanu, evropsko premiero pa je v izvedbi solistov in Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), Komornega zbora tajpejske filharmonije ob spremljavi Simfoničnega orkestra KGBL pod vodstvom Slavena Kulenovića 27. septembra doživelo v Pliberku, kraju Janeževe rešitve. Sledili sta še ponovitvi v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani in Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S skladateljem, ki je že kot študent začel prejemati nagrade, a meni, da »so priznanja sicer lepa, saj navzven kažejo vrednost tvojega dela, pomembneje pa je, ali delaš nekaj dobrega za ljudi«, smo se pogovarjali o tem, kako je do edinstvenega projekta sploh prišlo.

Kje so vaše (glasbene) korenine?

Oče je bil več kot 50 let organist v cerkvi sv. Urha v Bovcu, nekaj časa je pel tudi v moškem zboru. Predvsem pa je bil oče steber v družini: strog, postavljal je meje. Mama je bila mama v pravem pomenu besede: tista, ki te podpira, ki ti da srčnost in, lahko rečem, brezpogojno ljubezen. Ti zelo pomembni osebnosti sta mi dali osnove. Drugo, kar bi izpostavil, je Bovec; vsi, ki smo rojeni tam, vemo, kaj pomenijo hribi, kaj pomeni želja po odmikanju, po svobodi in kaj pomeni navezanost na zemljo, na ljudi. Starši in življenje so me naučili, da vse ustvarjam z delom in predanostjo. 

Dr. Janež je že kot otrok vedel, da hoče biti zdravnik; kako pa je bilo z vašo izbiro poklica?

Tudi moja pot je bila začrtana že zgodaj. Najbrž pa me je prav želja, da bi delal z ljudmi, pripeljala sem, kjer sem. Hkrati verjamem, da to, kar smo, postanemo zaradi ljudi, ki jih srečujemo. Lahko so to bežna srečanja ali taka, ki nas bogatijo celo življenje. 

Katera bi izpostavili?...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh