Samooskrbni slovenski kmet je 1848. leta postal lastnik zemlje, s katero je poprej le gospodaril. Njegova osvoboditev je bila tesno povezana s konkurenco kapitalizma, ki je kmeta brezobzirno porinil na trg. Ni ga premagal, ker ga je Janez Evangelist Krek rešil z ustanavljanjem samoobrambnih zadružnih hranilnic in posojilnic. Kljub temu je od 1940. leta kmetov manj kot polovica prebivalcev. Na njihovih hrbtih je potekala državljanska vojna, v kateri komunisti ne bi preživeli, če ne bi za njimi prostovoljno ali prisilno stal kmet. Kljub temu so bili prav zaradi nje njena prva žrtev. Na tisoče so jih pobili, ker so bili največja nevarnost za revolucijo. Preživelih niso samo izganjali v mesta, jih odirali v vseh mogočih oblikah, z obveznimi oddajami, ampak so jih hoteli prek zadrug po ruskem vzoru razlastiti in spremeniti v vaški proletariat: ljudi, ki imajo samo svojo delovno moč in sposobnost. Komunisti ne pristajajo na lastnino zemlje. Tudi zato, ker omogoča samostojno mišljenje. Zar...