Ta številka se sprašuje: v katero smer gre mladina? Odgovor je nehvaležen, ker je preveč »normalen« za našo politično folkloro. Mladi, kot kažejo podatki, niso obsesivno zaljubljeni v ideološke parole, ampak v bazične pogoje življenja: zdravstvo, stanovanja, pokojnine, priseljevanje. To je najbrutalnejša diagnoza naše družbe: generacija, ki bi morala sanjati, razmišlja o čakalnih vrstah. Generacija, ki bi morala načrtovati družino, računa kvadrate. In generacija, ki bi morala debatirati o poklicanosti, se uči preživetja.

Zato je statistični nagib mladih v desno lahko tudi samo prva lastovka. Prva lastovka je romantična – dokler ne ugotovimo, da bo odletela v toplejše kraje, če ji ne ponudimo gnezda. Gnezdo pa ni slogan, ni volilni štab, ni kampanjski dogodek z DJ-jem. Gnezdo je infrastruktura smisla: skupnosti, učitelji, mentorji, duhovniki, družine, podjetniki s hrbtenico, civilna družba, ki zna mlade držati – ne kot ciljno skupino, ampak kot ljudi.

Tukaj nastopi Cerkev. Ne kot dekor ...