V glasbenem svetu je znan kot pevec in tekstopisec etno zasedbe Bakalina Velika, širša javnost pa ga je v zadnjem času spoznala kot človeka, ki je skupaj z bratom Gorazdom v Čadrgu odkril zakopano 6.500 let staro jelko, iz katere zdaj nastajajo glasbila. Na dan, ko smo ga obiskali, so po pašnikih kosili praprot. Zna biti, da je nekaj semen padlo v čevlje tudi nama s fotografinjo.

Kriesna nuoč je

»Kresna noč je, v zraku čuti se čudna moč. Zemlja po starem diši in kresnicam konca ni. Prapoti med praprotmi nas pripeljejo na kraj, kjer očeti so stari zbirali se že kdo ve kdaj.« Tole je prosti prevod pesmi Bakaline Velike (z njenega novega albuma Use Kar Sije), ki jo sicer v mehkem čadrškem narečju zapoje Jani Kutin. Čeprav ob našem obisku še ni bila kresna noč, je zemlja dišala po starem. In z gospodarjem Križarjeve kmetije smo se po poteh med praprotmi sprehodili čez cvetoče travnike in dišeče gozdove, vse do najdišča jelke in osupljive razgledne točke Žlejžn.

Jani Kutin: "Če mene vprašaš, v delu lahko dobiš največje zadovoljstvo." FOTO: Jana Jocif

Ob koritu, kamor so se ravnokar prišle odžejat krave – Križarjevi jih imajo 20 in na leto pridelajo iz njihovega mleka dobre štiri tone sira –, Jani pokaže z roko proti pašniku nad nami: »Tamle sem pred leti kopal luknjo, da bi posadil oreh, in našel neke črepinje.« Ker je že pred tem njegov brat Gorazd, sodelavec Triglavskega narodnega parka, v bližini našel kamnita mezolitska orodja, je postal pozoren. Izkazalo se je, da gre za keltske grobove. »Arheologi so sondirali osem grobov in najdbe predali v muzej, veliko pa je še ostalo tu. Grobišč se praviloma ne izkopava.«

Prebrali ste del članka, ki ga v celoti lahko preberete v reviji Praznična, poletje 2026. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.