Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kultura kot jezik simbolov

Za vas piše:
Aleksander Hribovšek
Objava: 16. 02. 2026 / 13:03
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 16.02.2026 / 13:07
Kultura kot jezik simbolov
Slovenski čas
Slovenija se klanja Ljubljani, Ivana Kobilca, 1903 VIR: Wikimedia Commons

Kultura kot jezik simbolov

Dan kulture vsako leto praznujemo skoraj samoumevno. Prost dan, kakšen slavnostni govor, venček preverjenih citatov in obvezna omemba Prešerna. Ritual je znan, ponovljiv in zato udoben. Veliko redkeje pa se vprašamo, kaj pravzaprav praznujemo. Ne toliko umetnikov samih, temveč nekaj bistveno zahtevnejšega: sposobnost skupnosti, da razume samo sebe, svojo preteklost in svoje vrednote. Brez tega kultura postane le še program v koledarju. In brez dodanih simbolov tega razumevanja preprosto ni.

Osebno sem globoko in iskreno vesel, da podpiramo kulturo na različne načine. Ne le takrat, ko kupimo vstopnico ali knjigo, temveč tudi takrat, ko kot skupnost sprejmemo dejstvo, da kultura ni brezplačna. Pogosto se tega zavemo šele ob pogledu na davčno odločbo, a prav tam se skriva pomembna resnica: kultura ni luksuz, temveč javna dobrina. Je infrastruktura smisla, ki omogoča, da se kot družba ne razsujemo ob prvem resnem vprašanju o tem, kdo smo. 

Beseda kultura ima več pomenov in noben od njih ni površen. Govori o kakovosti posameznika in skupnosti, o skrbi za odličnost v umetnosti, mišljenju in vedenju. Govori o izobraževanju, o urjenju uma in značaja. V najširšem, antropološkem smislu pa kultura pomeni celoto načinov življenja, navad, vrednot in znanj, ki jih neka skupnost oblikuje in prenaša iz generacije v generacijo. Geert Hofstede je to natančno povzel, ko je zapisal, da je kultura mentalna programska oprema. A vsaka programska oprema potrebuje jezik, skozi katerega deluje. In...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh